Od začetka množičnih protestov konec lanskega leta so bile politične razmere ugodne za naraščanje napetosti iz protesta v protest. Medtem ko je bilo na ulicah vse več ljudi, nazadnje tudi 20.000, so bile oblasti za zahteve po odstopu gluhe. Glavna tarča teh pozivov je bil sicer kot predsednik vlade Janez Janša, a podobno glasne so bile tudi zahteve po odstopu celotne politične elite.

Sredina izvolitev Alenke Bratušek za mandatarko tako ni izpolnila prve zahteve, saj Janša ni odstopil, temveč bo zamenjan, prav tako pa ni izpolnila širših zahtev tako po odstopu celotne politične elite kot po predčasnih volitvah. Mandati v DZ-ju za zdaj ostajajo v rokah dosedanjih poslancev. Kljub temu se postavlja vprašanje, kako bo morebitna zamenjava vlade vplivala na potek protestov.

"Mislim, da bo to pospešilo dinamiko v vstajniškem gibanju," je dejal Uroš Lubej iz odbora vseslovenske ljudske vstaje in tako zavrnil možnost, da bo oblastna menjava ustavila proteste. "Vstajniško gibanje zahteva odstop vseh, se pravi predčasne volitve. Te zahteve niso uresničene," je bil jasen Lubej.

Kot na nek način pozitivno za vstajniško gibanje pa izvolitev mandatarke vidi dolgoletni aktivist Andrej Kurnik s Fakultete za družbene vede. "To pomeni, da bodo morale vstaje poiskati neko svojo avtonomno držo do obstoječih političnih elit," meni Kurnik. "Vstaje se morajo odzvati na to spremembo na vladi z jasno afirmacijo svoje avtonomnosti. To pomeni, da morajo naslavljati realne probleme v družbi, ne pa plesati pod taktirko velikih političnih sil."

Potrebno je preprečiti poskuse instrumentalizacije teh vstaj, opozarja Kurnik. "Do tega bo verjetno prišlo. Ti, ki so zdaj v opoziciji (SDS, op. a.), bodo naenkrat blazno zainteresirani za to, da se destabilizira vlada. Tudi sami vstajniki so zainteresirani, da se to vstajniško gibanje ne pomiri in da se pokaže, da v obstoječih političnih okvirih reprezentativne politike, neoliberalnega načina vladanja, ni mogoče rešiti problemov."

"Protesti izvirajo iz razočaranja"
Kljub zahtevam po odstopu celotne politične elite sociolog Gorazd Kovačič poudarja, da je bilo na protestih v Ljubljani tri četrtine transparentov uperjenih proti Janezu Janši. Bo njegov morebitni odhod z mesta premierja zadovoljil protestnike? Lubej meni, da ne. "Razlogi za proteste niso aktualnopolitični, ampak so socialni in izvirajo iz razočaranja nad tem, kar se dogaja v Sloveniji v zadnjih 20 letih," je dejal.

Podobno meni Kurnik, ki pravi, da so vstaje izražale ogorčenje nad slabim življenjem in brezperspektivnostjo. "Vstaje morajo najti neke načine, da pretvorijo to ogorčenje v definiranje in realiziranje nekih pravic, zahtev in tako naprej. To je pa mogoče samo v kolikor te vstaje niso toliko odvisne od te dnevnopolitične dinamike, ampak da se začnejo ukvarjati z družbenimi potrebami, s potrebami ljudi v tej družbi," je dejal Kurnik.

Vezjak: Protestniki ne smejo omiliti svojih zahtev
"Nova nastajajoča vlada bi ne smela ustaviti zahtev protestnikov in dinamike vstaj, a si težko predstavljam, da se ne bo zgodilo prav to. Če je bilo sporočilo ulice, da se morajo posloviti vse politične elite, jih "prehodna" rešitev iz vrste Pozitivne Slovenije strogo vzeto ne bi smela prepričati, da omilijo svoje zahteve," meni mariborski filozof Boris Vezjak, ki pa meni, da bodo demonstracije 9. marca izgubile moč in obseg.

Bo sprememba vlade torej demotivirala številne protestnike? A bolj kot število udeležencev je pomemben proces, meni Lubej. "Število je samo eden od elementov te dinamike. Število je v bistvu nepomembno, pomemben je proces, ki nastaja v vstajnem gibanju, ki bo vztrajalo pri svojih zahtevah in jih skušalo uresničiti," je dejal.

A kot kaže ravnanje Društva slovenskih pisateljev (PEN) in Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS), bi vsaj določene skupine znotraj širšega vstajniškega gibanja zamenjava vlade zadovoljila. PEN in KOKS sta namreč že izrazila zanimanje za sooblikovanje nove vlade, ko sta predlagala konkretno ime, pisatelja Vlada Žabota, za novega kulturnega ministra.

Za Vezjaka je to sporno. "Še zlasti je sporno sodelovanje nekaterih skupin, ki novi vladi ponujajo svoje ministre in jo s tem legitimirajo. Popolnoma evidentno je, da bosta neizogibno sledila notranji razcep in fragmentiranje: te skupine več ne bodo mogle protestirati proti "svoji" vladi, v katero so ravnokar predlagale svoje kandidate," meni Vezjak.

Kurnik PEN in KOKS-u ne odreka pravice do te poteze, a dodaja: "Če so se oni odločili kaj spremeniti preko tega kanala, naj, ampak naj ne poskušajo reči, da je to univerzalna rešitev za te vstaje, ker ni."

"Namen ustanovitve te vlade je vzeti veter iz jadr teh vstaj, zaradi tega bodo dali določene koncesije, ampak to seveda ne pomeni, da se bo ta družbeni nemir končal. Ne more eno imenovanje enega ministra za kulturo iz civilne družbe odpraviti posledic 20, 25 let slabega neoliberalnega vladanja ali 30, 40 let neoliberalnega vladanja in sistematičnega plenjenja na globalni ravni," je opozoril Kurnik.

Zaupnica v DZ-ju ali pred ljudmi?
Medtem ko "ulica" zahteva predčasne volitve, pa je Alenka Bratušek napovedala, da bo čez eno leto prišla po zaupnico v DZ. "Ona naj pride po zaupnico pred ljudi, ona in njena stranka, ki še vedno ni obsodila ravnanja svojega liderja. Ona naj pride po zaupnico pred ljudstvo. Parlament ni prostor, kjer morajo politiki iskati zaupnico, ampak so ljudje tisti, ki morajo dati legitimiteto oblasti," je dejal Lubej.

V vseslovenski ljudski vstaji torej zahtevajo predčasne volitve, postavlja pa se vprašanje, ali bi bil to res odgovor na zahteve po predrugačenju družbe. Glede na trenutno strankarsko ponudbo je jasno, da bi bila tudi po volitvah parlamentarna konstelacija skoraj identična. "Te konstelacije ne bo po moji oceni nikoli več," je bil jasen Lubej. Na gibanje se je sicer izvajal tako medijski kot politični pritisk, naj se transformira v politično stranko, in prav v tem rešitev vidi Lubej. "To je pa odgovornost vstajniškega gibanja, da se formira kot politični subjekt. To je odgovornost vseh 80 odstotkov ljudi, ki so izrazili podporo protestom," je dejal.

Kurnik: Pritiski za ustanovitev stranke so poskus spraviti ljudi s cest
Kurnik ne deli prepričanja, da je potrebno vstopiti v parlamentarno igro. "Vsa ta histerija okoli strank je bila vodena. To je bila histerija, ki so se jo šli mediji in je povezana z nosilci politične moči. To je bil poskus spraviti ljudi s cest na volitve in na nek parlamentarni parket, kjer so pa stvari itak izgubljene," je dejal.

"Če te vstaje razumemo samo skozi strankarsko prizmo, potem te vstaje ne morejo proizvesti inovacij, mi pa danes rabimo inovacije. Sam političen sistem, ki ga imamo, je problematičen in ni rešitev v njem. In vse te vstaje so procesi demokratizacije vseh sfer družbenega življenja znotraj demokracije," je poudaril Kurnik.

Vstaje se morajo radikalizirati v pozitivnem smislu, je dejal Kurnik, "torej da se lotijo problemov pri korenu, da se loti vprašanja pogojev življenja in dela v tej državi, pa ne samo v tej državi, tudi v Evropi, in da na tej osnovi začnejo graditi moč za radikalne spremembe, ki gredo tudi s spremembo obstoječih oblik političnega izražanja družbenih potreb in zahtev."

"Ljudje so občutili moč"
Gorazd Kovačič, ki sicer meni, da je težko napovedovati, kaj se bo dogajalo s protestniškim gibanjem, pa vidi nekatere pozitivne učinke vstaj tudi brez spremembe političnega ali družbenega sistema. Pravi namreč, da so ljudje občutili moč, da lahko z oblasti vržejo tudi zelo močne figure. Če prihodnje oblasti ne bodo spremenile svojega načina vladanja, bodo hitro na tnalu, meni Kovačič.

Glede nove vlade pa Kovačič izpostavlja, da bo morala, če bo želela izvajati večje reformne ukrepe, to storiti z veliko več posluha za prebivalce, drugače bo hitro izgubila legitimnost in zaupanje.