A v času, ko bi se torej morali na vse pretege ukvarjati s preganjanjem korupcije, se ukvarjamo s sestavljanjem protikorupcijske komisije. In to slabo. Od treh v četrtek imenovanih v senat komisije, sta namreč dva danes odstopila.

Spomnimo, 29. novembra lani Goran Klemenčič na konferenci za novinarje pove naslednje: "Odstopamo iz protesta, ker ne pristajamo, da se vprašanje korupcije in nasprotje interesov politizira in je predmet populizma."

Tri mesece in pol po njihovem odstopu imamo prav to, nasprotje interesov, ki se očita Štefanecu IN razprave o politizaciji kadrovanja. Kdo je in kdo ni vedel, da je član stranke ter vprašanja o tem, ali bo Boris Štefanec lahko razkrival korupcijo med člani njegove nekdanje stranke, kjer je odprtih več primerov.

A vse je šlo narobe že od začetka. Predsednik države je po časovnici, ki so jo razložili v njegovem kabinetu, vedel, da je Štefanec član stranke dovolj zgodaj, da bi imenovanje preprečil oziroma ga začel znova. A to bi bila lustracija, je dodal Štefanec, kot tudi kršenje 14. člena Ustave, ki mu zagotavlja enakost pred zakonom. Predsednik Borut Pahor ga je, čeprav je decembra zagotavljal, da vplivanja od strank ne bo, kljub politični izkaznici imenoval, celotno ekipo pa namesto z verodostojnostjo pospremil z dvomom. "Če bi imel več možnosti, bi se odločil drugače," je ob predstavitvi trojice dejal predsednik republike.

Štefanec je, kljub pozivom, naj odstopi, in pozivu predsednika, ki ga je po naknadnem srečanju pozval k premisleku, zjutraj sporočil, da odstopiti ne namerava. Sta pa to storila njegova namestnika. Ne toliko zaradi njega kot zaradi Pahorja in njegovih izjav. Darko Stare dvomi, da je bil postopek pošten in korekten, da je v bistvu netransparenten in da s "takim dvomom ne bi mogel opravljati dela namestnika s potrebnim zaupanjem in neokrnjenostjo integritete". Jurij Ferme pa si želi, da bo novi član ali članica pospremljen s popotnico, ki "ne bo puščala trohice vašega dvoma". In dodal, da so razlogi za odstop okoliščine, ki so po imenovanju "v javnosti dobile tako vsebino, ki ni dobra popotnica uresničevanju nalog, ki bi bile pred mano".

Predsednik KPK-ja Boris Štefanec pa tudi po njunem odstopu vztraja, da odstopil ne bo, saj ima drugačen pogled na odstop kot njegova namestnika, odstopil bi le v primeru slabega dela.

Pod črto. Država, ki se neuspešno bori s korupcijo, kar kaže več indeksov in zaznav korupcije, ima komisijo, ki bo opravljala to delo do 31. marca in predsednika nove komisije, ki grozi celo z ustavno obtožbo. Namestnikov ne. Zakon rešitve za takšen položaj ne nudi.

Ekipa Gorana Klemenčiča bo v vsakem primeru odstopila, smo izvedeli. Tako bo delo nove komisije zastalo.

V sredo bo svoje stališče podrobneje pojasnil Boris Štefanec, neuradno pa tudi izbirna komisija na čelu s Simono Habič. Pravne rešitve iz tega kadrovskega vrtiljaka išče tudi predsednik Pahor. Imenovanje kompetentne ekipe, ki bi nadaljevala delo zdajšnje, pa se tako odmika.

Prispevek Nataše Markovič, Slavko Bobovnik pa je v studiu Odmevov gostil vodjo urada za preprečevanje korupcije med letoma 2001 in 2004, Boštjana Penka.