Prvič se je sestal z novim nemškim ministrom Frankom-Walterjem Stenmeierjem, ki je sprejel povabilo za obisk Slovenije. Govorila sta o sklepnih dokumentih zasedanja in se strinjala, da je za delovanje Ovseja njihovo sprejetje zelo pomembno.

Rupel je imel ločeno srečanje z ameriškim podsekretarjem Nicholasom Burnsom, s katerim sta govorila o pomenu sprejetja sklepne deklaracije, dotaknila pa sta se tudi vprašanja Kosova. Burns na zasedanju vodi delegacijo ZDA, saj se zunanja ministrica Condolleeza Rice mudi na petdnevni evropski turneji.

O prihodnosti Ovseja
Rupel je med plenarnim zasedanjem Ovseja na Gospodarskem rasztavišču v Ljubljani sprejel še ukrajinskega zunanjega ministra Borisa Tarasjukova, azerbajdžanskega ministra Elmarja Mamadjarova, armenskega ministra Vartana Oskanjana in makedonsko ministrico Ilinko Mitrevo. V ospredju pogovorov je bilo delovanje Ovseja in sprejemanje deklaracije.

Če do jutra kompromisa ne bodo dosegli, bodo pogajanja potekala tudi med torkovim dopoldanskim plenarnim zasedanjem. Lani v Sofiji so pogajanja dan pred zaključkom trajala približno do 2. ure zjutraj in se potem nadaljevala že čez nekaj ur.

Z Waldnerjevo o Balkanu
Ob robu zasedanja Ovseja sta predsednik države in premier ločeno sprejela komisarko EU-ja za zunanje odnose Benito Ferrero Waldner. S predsednikom Janezom Drnovškom sta govorila o evropski perspektivi držav zahodnega Balkana, Drnovšek pa je komisarki predstavil tudi svoj načrt za rešitev statusa Kosova.

Premier Janez Janša in Ferrero Waldnerjeva sta se strinjala, da je glede Kosova potrebno aktivno podpreti odposlanca ZN-a Maarttija Ahtisaarija in ugotovila, da ima slovenska vlada o tem vprašanju podobna stališča kot Evropska komisija. Komisarka je ob tem pohvalila slovensko predsedovanje Ovseju in delo predsedujočega, Dimitrija Rupla.

Dobri odnosi z Rusijo
Predsednik Drnovšek je že v nedeljo zvečer sprejel ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, s katerim sta se zavzela za razvoj odnosov med državama, pri tem pa poudarila, da je kljub dobrim odnosom še veliko možnosti na področju gospodarskega sodelovanja.

Dotaknila sta se tudi vprašanja stabilnosti v JV Evropi in pri pri tem posebno pozornost namenila prihodnjemu statusu Kosova, razmeram v Srbiji in Črni gori ter v BiH-u deset let po podpisu daytonskega sporazuma.