Letno poročilo Evropske komisije o stanju pravne države obravnava pravosodni sistem, boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij. Vsebuje tudi posebna priporočila za države članice.

Ustreznejše varovalke za neodvisnost sodnikov

Poročilo na področju pravosodja za Slovenijo ugotavlja določen napredek pri zagotavljanju, da pravila o parlamentarnih preiskavah vsebujejo ustrezne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. V lanskem poročilu je namreč komisija Slovenijo opozorila na pomanjkljivosti pri teh pravilih.

Sloveniji priporoča, naj nadaljuje prizadevanja na tem področju. Prav tako naj zagotovi, da reforma imenovanj sodnikov vsebuje ustrezne varovalke za neodvisnost sodstva. Slovenija naj tudi sprejme ukrepe za dvig prejemkov sodnikov in državnih tožilcev.

Sorodna novica V EU-ju napredek na področju vladavine prava, a sistemska tveganja ostajajo

Za medije vzdušje ugodnejše, izzivi na RTV-ju se nadaljujejo

Glede medijske svobode in pluralizma komisija ugotavlja, da še vedno obstajajo izzivi, čeprav je opaziti pozitivne premike v povezavi "z ugodnejšim ozračjem za medije".

Slovenija je v celoti izvedla priporočilo o krepitvi pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega upravljanja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, ugotavljajo v Bruslju.

Komisija tudi ugotavlja, da se je v letu 2022 finančno stanje Slovenske tiskovne agencije izboljšalo. Sprejet je bil nov zakon za reformo strukture upravljanja javnih medijev, uvedene so bile tudi varovalke za njihovo neodvisnost.

Glede RTV Slovenija letošnje poročilo navaja, da so se v preteklem letu izzivi glede neodvisnosti RTV Slovenija nadaljevali, med drugim z vprašanji, povezanimi z imenovanji na vodstvene položaje, domnevnim mobingom in blatenjem zaposlenih zavoda ter s sprejetjem spornih ukrepov vodstva RTV Slovenija glede kadrovanja.

Glede na to, da v skladu z novimi pravili organov vodenja in upravljanja ne imenuje več neposredno parlament, je pričakovati, da bo možnost, da bi katera koli vlada s svojo parlamentarno večino politično vplivala na RTV Slovenija, bistveno zmanjšana. Do končne odločitve ustavnega sodišča naj bi torej novosprejeta pravila okrepila neodvisno upravljanje in uredniško neodvisnost zavoda, navaja poročilo.

Vlada je naredila tudi začetne korake glede zaščite novinarjev. Poročilo ugotavlja določen napredek pri vzpostavitvi nezakonodajnih zaščitnih ukrepov in nobenega napredka pri vzpostavitvi zakonodajnih zaščitnih ukrepov za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.

Napredek na področju protikorupcijske strategije

Sorodna novica Jourova: Zaradi razmer v Sloveniji razmišljamo o zavezujočih pravilih za zaščito medijev v EU-ju

Glede boja proti korupciji iz poročila izhaja, da je Slovenija v celoti upoštevala priporočilo o odpravi ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije, vključno z zagotovitvijo operativne avtonomije Nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem sredstev državnega tožilstva in revizijo glede zastaranja.

Komisija tudi ugotavlja, da je Slovenija naredila nekaj napredka v povezavi s sprejetjem in začetkom izvajanja protikorupcijske strategije.

Pri tem ji priporoča, naj sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in časovnim okvirom za njihovo izvajanje ter okrepi prizadevanja za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v korupcijskih kaznivih dejanjih, tudi v zadevah na visoki ravni.

Na področju sistema zavor in ravnovesij komisija ugotavlja, da je Slovenija v celoti upoštevala lansko priporočilo o zagotavljanju potrebnih varovalk za finančno avtonomijo neodvisnih organov.

"Vladavina prava je lepilo naše evropske demokracije," je ob predstavitvi poročila dejala podpredsednica komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost. Poročilo vsako leto predstavi stanje vladavine prava v EU-ju kot tudi v vsaki državi članici, pri čemer se vsako leto "potrdi, da nobena država ni odporna proti težavam", je dodala.

Pristojni pozdravljajo ugotovitve poročila

"Četrto letno poročilo Evropske komisije o vladavini prava v državah članicah EU-ja za leto 2023 kaže na to, da je Slovenija napredovala na skoraj vseh področjih. Kljub temu si bomo še naprej dejavno prizadevali za izboljšanje vladavine prava in upoštevanje novih priporočil," so ob objavi poročila poudarili zunanja ministrica Tanja Fajon, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes, kulturna ministrica Asta Vrečko in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo, kot je navedla vlada v sporočilu za javnost, v svoji koordinacijski vlogi pristojne resorje pozvalo k pripravi odziva na ugotovitve Evropske komisije in predlogov ukrepov za uresničevanje priporočil ter rokov za njihovo izvedbo.

Državni sekretar Igor Šoltes je izpostavil opazen napredek na področju pravosodja v primerjavi z letom 2022, da so bila rešena nekatera pomembna vprašanja, kot na primer povečanje sredstev državnemu tožilstvu, in da se zaupanje javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov v Sloveniji še naprej povečuje.

"Evropska komisija je izpostavila številne pozitivne premike na področju medijev. V celoti smo upoštevali lanska priporočila za okrepitev neodvisnega upravljanja in delovanja javnih medijev. Z novim zakonom o RTV Slovenija smo zmanjšali neposreden vpliv politike na naš največji javni medij, prav tako smo znova vzpostavili financiranje in nemoteno delovanje Slovenske tiskovne agencije. Čakajo nas pa še ukrepi na področju zaščite novinarjev, omejevanja sovražnega govora in spodbujanja pluralizma, ki jih bomo vključili v prenovljeno medijsko zakonodajo," se je na ugotovitve na področju svobode in pluralnosti odzvala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je poudaril, da je boj proti korupciji ena od prednostnih nalog mandata: "Takoj po prihodu na ministrstvo februarja letos sem podpisal usmeritve in obvezna navodila policiji za prednostno obravnavanje korupcijskih kaznivih dejanj. Delujemo v smeri, da je preiskovanje teh kaznivih dejanj strokovno, hitro in učinkovito."

Ob tem je poudaril, da se moramo zavedati, da samo z represivnimi ukrepi napredka na tem področju ne moremo doseči. "Pomembno je ozaveščanje vsakega posameznika in družbe kot celote, da izkoreninimo korupcijo, ki zavira napredek sodobne družbe in spodkopava zaupanja v delovanje države," je še dejal.

DNS: Potrebna je hitra, a premišljena nova medijska zakonodaja

"V Društvu novinarjev Slovenije ugotavljamo, da so pozitivni premiki, ki jih ugotavlja Evropska komisija, v resnici reševanje najbolj akutnih težav, ki so nastale s posegi v javne medije. Torej gre pri vzpostavljanju financiranja STA-ja in prizadevanjih za neodvisnost RTV Slovenija, ki ju seveda podpiramo, v resnici za prizadevanje za nekaj, kar bi moralo biti v pravni državi normalno, in ne nadstandard, s katerim se lahko demokratična država pohvali," je v sporočilu za javnost zapisala generalna sekretarka Društva novinarjev (DNS) Slovenije Špela Stare in opozorila, da kljub uveljavitvi novele zakona o RTV Slovenija položaj ostaja "akuten ob aktualnem vodstvu, ki je glede na odločitve sodišč najmanj nelegitimno, glede na svoje ravnanje, ko smo še vedno priča obračunavanju z zaposlenimi in padcu kakovosti novinarskih standardov, pa tudi nekompetentno".

Prav tako, kot je zapisala, še vedno ni predloga novele zakona o STA-ju, ki bi zaščitila STA pred morebitnimi novimi samovoljnimi posegi politike v njeno financiranje v prihodnje. Težave, povezane z netransparentnostjo lastništva in posledično mogočo koncentracijo lastništva medijev ter napadi na novinarje, pa so že dolgoletne.

"Glede slednjega smo veseli, da je Evropska komisija prepoznala prizadevanja Društva novinarjev Slovenije za zaščito novinark in novinarjev, med drugim z vzpostavitvijo platforme za prijavo napadov nanje. A s prenovo medijske zakonodaje, ki naj bi po napovedi ministrice za kulturo Aste Vrečko zaobjela tudi ukrepe za zaščito novinarjev, omejevanje sovražnega govora in spodbujanje pluralizma, zato ne gre odlašati," je poudarila.

DNS pa je pozval kulturno ministrstvo, naj k pripravi medijske zakonodaje pristopi ne le hitro, ampak tudi premišljeno, in naj pri tem upošteva "izkušnje in pozive novinark in novinarjev, ki želijo delati v varnem okolju in neodvisno od pritiskov kapitala, politike in posameznikov, ki poskušajo medije utišati s SLAPP-tožbami".

Evroposlanci večinoma zadovoljni s poročilom

Evropski poslanci iz Slovenije so izrazili zadovoljstvo nad napredkom Slovenije v zadnjem letu.
Romana Tomc (EPP/SDS) o poročilu komisije meni, da gre za "dokument z izrazito politično noto, namenjen napadom na politične nasprotnike, in ne ugotovitvi dejanskega stanja". Zaradi tega poročila se vladavina prava ne v Sloveniji ne kjer koli drugje ne bo niti za malo izboljšala, je dejala poslanka, ki pripada največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki.

To, da se očitek o nedopustni koncentraciji medijev in nepreglednem lastništvu nad njimi vleče že od prvega poročila dalje, zgodi pa se nič, je po njenem mnenju "kronski dokaz, kako je poročilo o vladavini prava brez vsake moči in ob tem tudi, kako politično motivirano je". Bistvo poročila o vladavini prava 2023 je po njenem mnenju tisto, kar v njem manjka, to pa je "celovita in realna ocena delovanja pravne države v Sloveniji, ki je po ocenah mnogih v Sloveniji ogrožena", je še zapisala.

Po mnenju Matjaža Nemca (S&D/SD) poročilo o vladavini prava "jasno kaže na odločen preobrat naše države v pozitivno smer v zadnjem letu, potem ko so bili Slovenija in vsi njeni podsistemi pod prejšnjo vlado degradirani na domala vseh področjih in demokracija ogrožena". Poslanec evropskih socialistov poročilo komisije vidi kot pohvalo in poziv k nadaljevanju prizadevanj.

Slovenija je dosegla pomemben napredek pri odpravi vpliva politike na delo preiskovalnih organov in policije, na področju protikorupcijske strategije, povečanju avtonomije neodvisnih organov, izboljšanju položaja novinarjev, medijske krajine in zaščiti žvižgačev, je v sporočilu za javnost ocenil Nemec. Pri tem je opozoril, da Slovenijo še čaka nekaj dela, med drugim glede položaja sodnikov in njihovih plač ter ukrepov za boljšo zaščito novinarjev.

Podobno se je odzval tudi Milan Brglez (S&D/SD). "Pozdravljam poročilo Evropske komisije in to, kar je vlada storila za okrepitev pravne države, a sočasno vem, da nas čaka še kar nekaj korakov, ki – verjamem – jih bo ta vlada naredila smelo in v pravo smer," je zapisal.

Zadovoljstvo nad poročilom komisije je izrazil tudi Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Poročilo glede Slovenije po njegovem mnenju potrjuje in krepi pozitivne smernice, ki so jih zaznala tudi že druga podobna poročila. "Iz poročila je razvidno, da ni izrazitih nazadovanj, kot smo temu bili priča v preteklih poročilih," je dejal.

Poročilo po njegovih besedah jasno kaže, da je bil na področju pravosodja kot tudi medijev po nastopu mandata nove vlade storjen očiten in viden napredek ter da so se negativni trendi in procesi, ki smo jim bili priča v času vlade Janeza Janše, končali.

Letošnje poročilo je pozdravila tudi Irena Joveva (Renew/Svoboda) in poudarila, da letošnje poročilo v primerjavi s prejšnjima, ki sta izrazili veliko zaskrbljenost "nad pospešenimi poskusi institucionalne razgradnje temeljnih institucij v državi pod vlado Janeza Janše, jasno izraža ne le napredek, pač pa zelo jasno potrjuje prizadevanja in dejanja aktualne vlade za izboljšanje razmer v državi na vseh področjih".

"Po dveh letih je v poročilu prvič izkazan napredek na področju zagotavljanja medijske svobode, kjer je Evropska komisija pohvalila ureditev razmer na STA-ju in izrecno izpostavila pomen sprememb zakona o RTV Slovenija za zagotavljanje politične neodvisnosti javnega servisa, s čimer je Slovenija izpolnila ključno priporočilo lanskega poročila," je sporočila poslanka iz vrst liberalcev.