Kot je znano, so v drugem krogu predsedniških volitev volivci (po preštetih 99,9 odstotka glasov) Nataši Pirc Musar namenili 53,86 odstotka glasov, Anžetu Logarju pa 46,14 odstotka glasov.

V intervjuju na Prvem se je Nataša Pirc Musar med drugim dotaknila vprašanja sodelovanja, svoje prve poti v tujino in slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta. O izbiri svoje ekipe je pojasnila, da je dva nekdanja predsednika, Milana Kučana in Danila Türka, že prosila, da ji bosta pomagala z nasveti, podobno pa namerava na torkovem srečanju prositi tudi odhajajočega predsednika Boruta Pahorja. Želi si, da bi trije nekdanji predsedniki sestavljali njen svet modrecev, je dejala.

O svoji ekipi je zagotovila: "Večina bo novih obrazov. Moja prednost, ker sem bila nestrankarska kandidatka, je tudi ta, da nobeni stranki nisem nič dolžna." Nadaljevala je, da bo njeno glavno vodilo pri izbiri strokovnost, izbirala bo glede na teme, ki bodo prednostne naloge njenega petletnega dela. Navedla je zdravstvo, revščino med starejšimi ženskami in okoljsko problematiko.

Že v nedeljo je napovedala, da bo eden njenih prvih korakov sklic srečanja vseh predsednikov in predsednice parlamentarnih strank. Prepričana je, da če želijo kaj spremeniti, eno samo srečanje ne bo dovolj, a verjame, da bodo našli skupno pot: "Z vsemi sem se v življenju že pogovarjala, razen z Janezom Janšo." Najbolj se zato veseli srečanja z njim, je nadaljevala. Prepričana je, da imajo vsi ideje, kako narediti korake naprej.

Napovedala je, da bo ohranila običaj, ki ga je začel Pahor, in sicer dneve odprtih vrat predsedniške palače. "Bom ohranila, ampak malo drugače, z vsebino. Dan odprtih vrat ob dnevu otroka, dnevu starejših," je nakazala.

Celoten intervju Bojana Leskovca z Natašo Pirc Musar lahko preberete spodaj.

Za uvod – kako človek spi prvo noč po tem, ko postane predsednik oz. predsednica republike?
Noč je bila kar dolga, ampak vseeno sem se vsaj malo naspala, ampak bom v naslednjih dneh moral nadoknaditi te minuse zadnjih petih mesecev kampanje. Je bila kar naporna, predvsem pa zelo dolga.

Naša gostoljubnost je bila postavljena na preizkušnjo že ob vašem prihodu, saj ne pijete kave.

(smeh) Nisem še ene v življenju. Pa ne me vprašati, zakaj. Ne vem ... Okus mi ne prija. Včasih še kakšnega tiramisuja, če ima preveč kave, ne zmorem pojesti. Včasih spijem kakšen kakav. Drugače pa kar mrzel sok iz hladilnika. Tudi zjutraj.

Ste danes zjutraj k nam na radio prišli že kot varovana oseba?

Ne. Ne še. So mi pa sporočili, da se tisto 24-urno varovanje začne po razglasitvi uradnih rezultatov, kar je nekje 10 dni po volitvah. 10 dni sem še malce bolj prosta.

Nadaljujeva z enim vaših citatov: "Spremembe se nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem." Če malo analizirava in se ustavimo pri prvem delu: tišina ne bo spremljevalka vašega mandata, urad predsednice ne bo umolknil, novinarji ne bomo poročali z besedami, da se je urad predsednice zavil v molk.

Morda tudi kdaj boste. Vedno je vprašanje razmisleka, kdaj se je treba oglasiti. Upam, da sem med 25-letno kariero razvila neki občutek za primernost časa, kdaj se oglasiti. Funkcijo predsednice republike vidim v tej smeri, da je tudi njena dolžnost, da izrazi svoje mnenje. Nikoli me ni bilo strah izraziti svojega mnenja, razmišljam s svojo glavo, sem kritična opazovalka družbenih dogajanj. Zagotavljam pa vam, da se ne bom vpletala v dnevno politiko in v izvršilno vejo oblasti na dnevni bazi. Je pa moja prednost vendarle ta, da bom lahko kritična tudi do svojih sicer političnih somišljenikov, torej tistih, s katerimi delim svoj svetovni nazor. Ne želim pa biti v neki coni udobja. Zdaj ni več čas za kritiko, ampak predsednik Pahor je imel drugačno držo, sama želim vendarle ljudem, ko bo potrebno, povedati svoje mnenje. Ali v smer pomiritve situacije ali v smer iskanja nekih rešitev. Upam, da bom pri tem uspešna, zagotavljam pa vam, da ne bom pretiravala.

Morda še drugi del tistega navedka: "Nikoli nobena sprememba ne bo več vsem." Kako boste mobilizirali večino?

To je verjetno eno najtežjih vprašanj, ki me bo moralo spremljati vsak dan mojega predsednikovanja. Zavedam se, da nikoli vsem ne bo vse všeč. In upam, da se tega zavedajo tudi državljanke in državljani. Ampak, če si postavim za cilj ustavo in temeljne človekove pravice ter prihodnost in ne preteklosti, imamo vsi skupaj verjetno več možnosti, da ne bomo predolgo stali na različnih bregovih. Vendarle je toliko tem, ki nas lahko povežejo.

Če rečeva samo o človekovih pravicah eno čisto osnovno stvar – te res niso ne leve ne desne. Ali jih imaš ali jih ni. Ali pa ti jih vzamejo. To sem večkrat med kampanjo poudarjala. Zelo, zelo me žuli – pa ne kot predsednico, ki bo nastopila mandat 23. decembra, ampak kot prebivalko, državljanko – zdravstvo. To, kar se zadnje čase dogaja, mi še zdaleč ni všeč, sem pravzaprav zaskrbljena. Zdravstvo je zagotovo tema, pri kateri se nam ni treba pogovarjati o ideologijah, preteklostih. Ali ni to ena ključnih tem za razvoj Slovenije, za zdravo družbo, pa ne samo za telesno zdrave ljudi? To mora funkcionirati, da družba lahko dela, da lahko napreduje. In če se tukaj ne bomo znali poenotiti, potem pa res ne vem, katera tema znotraj Slovenije je takšna, da bomo vsi stopili skupaj. To, da je že več kot 150.000 ljudi brez družinskega zdravnika, da je 200.000 žensk brez ginekologa, pol milijona ljudi brez izbranega zobozdravnika … To niso stvari, ki so se zgodile čez noč, To je leta in leta trajajoč proces, ko očitno nobena vlada ni znala zapolniti tistih vrzeli, ki so peljale v te res očitne diskrepance. Rada bi, da se tukaj leva in desna politika poenotita. To, kar sem opažala zadnjih nekaj mandatov vlad, je bilo, da so ob menjavi vlad vsi projekti, tudi strateški – kar je seveda izrazito narobe – začeli z ničte točke. To seveda vedno pomeni: tri korake nazaj, enega naprej. In ni tistega preboja.

Mandat predsednice države je pet let, kar pomeni, da bom zagotovo delala najmanj pod dvema vladama. Moramo se tudi zavedati, da v Sloveniji še ni bilo vlade, ki bi oddelala dva mandata zapored. Torej, vsi skupaj se moramo zamisliti, strniti misli in svoje vrste in se zavezati, da bomo reforme, ki se jih ne da končati v štirih ali pa treh letih, peljali v drugo vlado naprej, pa kakršna koli že bo. Tega si res iskreno želim.

Med kampanjo ste dejali, da boste glas tistih, ki nimajo glasu. Konkretno, kdo do zdaj ni imel glasu, kdo ni bil slišan?

Marsikdaj marsikdo ni slišan. Morda je to zgolj občutek, upam, da res ni tako, kot se zdi na prvi pogled, da smo premalo pozornosti zadnjih nekaj let posvečali revnim, morda najrevnejšim ženskam. Statistika vendarle kaže, da so najbolj ogrožene samske ženske nad 65 let. Nimam magične palčke v rokah, kako in na kakšen način se lotiti problematike najrevnejših prebivalk in prebivalcev naše države. Ampak zagotovo se bom tej temi posvetila, ker ravno ženske, starejše od 65 let, nimajo svojega združenja, nimajo sindikata. To so neslišane ženske, dovolite, da jih poimenujem kar Vide, po vzoru Humanitarčka, ki skrbi zanje, odkriva takšne posameznike, za katere se zdi, da jih je družba zapustila.

Naloga predsednice republike bo: slišati njihov glas, jih obiskati, se z njimi pogovoriti, pogledati, v kakšnih razmerah živijo in tega ne narediti zgolj za neko fotografijo v medijih. Sama sebi sem si zadala, ko sem se odločila, da bom kandidirala za predsednico republike, da bom poskušala v vseh zadevah, ki se jih bom lotila, narediti tudi zaključke. Ne vem, ali mi bo v vseh zadevah uspelo, ampak s svojo ekipo, ki jo bom v prihodnjih dneh počasi začela sestavljati, upam, da mi bo. Ne bom si naložila preveč, ravno zaradi tega, da bodo tiste teme za prihodnost Slovenije, ki si jih bom zadala, lažje izvršljive, da nas bo več delalo na tem in da zaključki bodo.

Jutri vas čaka prvi neformalni sestanek oz. pogovor s predsednikom Pahorjem. Kaj mu boste povedali? Ali pa boste predvsem poslušali, kaj ima on povedati vam?

Oh, najprej bom zagotovo poslušala, kaj ima povedati predsednik Pahor. Ne nazadnje je bil 10 let predsednik Republike Slovenije. Mnogo dobrega je storil, vem, da je z dušo in srcem za to funkcijo. Vesela bom vsakega njegovega nasveta, predvsem pa bom vesela – vsaj upam, da mi bo rekel 'da' –, ker ga bom prosila, če ga lahko kadar koli pokličem, povabim v predsedniško palačo, da mi bo z nasveti pomagal še naprej. To si želim od vseh treh predsednikov, dveh nekdanjih in trenutnega, Pahorja. Zavedam se, da nisem pojedla vsega znanja tega sveta, da več glav več ve. Žželim si, da bomo ti trije predsedniki z menoj neki svet modrecev, ki mi bo pomagal odgovoriti na vprašanja, ko sama s svojimi svetovalci ne bom znala najti odgovora ali prave smeri. Vsak od njih je Sloveniji nekaj dal, vsak od njih ima neizmerne izkušnje. Ne samo s funkcije predsednika republike, ampak so tudi v svojih drugih karierah naredili ogromno in zagotovo mi bodo na moji poti lahko veliko pomagali. Dva sta mi že obljubila, da mi bosta pomagala, jutri pa o tem povprašam tudi predsednika Pahorja.

Kako boste izbrali člane urada predsednice, svoje svetovalce? Bodo to t. i. novi obrazi ali boste stavili na preizkušene oz. izkušene kadre?

Večina bo kar novih obrazov. Moja prednost, ker sem bila nestrankarska kandidatka, je tudi ta, da nobeni stranki nisem nič dolžna in lahko ekipo res sestavim po svoji duši. Glavno vodilo bo maksimalna strokovnost, izbirala jih bom glede na teme, ki bodo prioritete mojega petletnega dela.

Kako pa boste preživeli ta vmesni čas, do inavguracije 23. decembra? Kako bodo potekale priprave na novo službo?

V slovenskem pravnem redu ni urejen status t. i. izvoljenega predsednika oz. predsednice. Pa če čisto formalne stvari pregledamo: zdajle bo začelo prihajati na tisoče nekih čestitk in si kar lahko predstavljam, da jih bo del prišlo v odvetniško pisarno, del verjetno k predsedniku Pahorju … Ampak to je še najmanj. V tem času bom morala seveda končati delo v odvetniški pisarni, v kateri bom odstopila z mesta direktorice, ker je to pa res nezdružljivo, ampak tam imam ekipo izvrstnih odvetnic, tega me je pravzaprav še najmanj strah.

Odvetniška pisarna bo živela naprej?

Zagotovo, odvetniška pisarna živi naprej. Kmalu bo 10 let delovanja. Vse odvetnice nadaljujejo delo razen mene, ki odhajam na drugo dolžnost.

Napovedali ste tudi, da boste imeli svetovalca za podnebne spremembe in ekosisteme. Bi Slovenija morala razglasiti podnebno krizo?

Ni dovolj, če jo razglasi samo Slovenija. Če sva se prej pogovarjala o zdravstvu, ki je izrazito naša interna tema, so na mednarodnem področju podnebne spremembe tisto, kar pesti cel planet. In tudi v to področje bi se rada vključila, predvsem zaradi tega, ker so mi to, ko sem hodila po Sloveniji, govorili mladi. Mlade je strah, kaj bo z njihovim okoljem, z njihovo prihodnostjo. Pripadam neki srednji generaciji, ki pa je izrazito zadolžena za to, da nekaj naredi, da bo naš planet lepši za naše zanamce. Kolikor vem, bo prvič v predsedniški palači sedel svetovalec ali svetovalka za podnebne spremembe in ekosisteme. To je tudi nekaj, kar mene osebno skrbi. V tem času, ko sem se pripravljala na predsedniško kampanjo in med kampanjo sem ogromno prebirala o podnebnih spremembah. Kakšni podatki so tako zastrašujoči, da že po nekaj prebranih člankih ni bilo dvoma, da bo temu treba posvetiti kar precej pozornosti.

Napovedali ste, da boste tudi preverjali ogljični odtis vsake službene poti, preden jo boste opravili.

Da, menim, da bomo morali v prihodnosti to početi vsi, če želimo pomagati planetu in zmanjšati ogljični odtis. Obstajajo že posebni kalkulatorji, s katerimi lahko izračunaš, koliko ogljičnega odtisa pustiš, če greš nekam z avtomobilom ali z letalom. Tega sem bom lotila s svetovalcem za podnebne spremembe, zelo transparentno in temeljito.

Boste kot nekdanja stevardesa lažje potovali z rednimi letalskimi linijami?

Nimam prav nobenih težav potovati z rednimi letalskimi linijami. Je pa vendarle treba povedati, da je ogljični odtis manjši, če greš z vladnim letalom, ker je Slovenija tako slabo povezana z letalskimi linijami. Upam, da bomo v bližnji prihodnosti tudi razmislili, da dobimo nazaj letalsko družbo.

Še en pogled v pravkar končano predsedniško kampanjo. Ali bo vaš portal iz kampanje ostal, ugasnil, se bo samo naslov oz. domena spremenila iz predsednica.bo v predsednica.je?

Moram še razmisliti o tem. Zagotovo je vredno arhivirati vsebine, ne vem še, kaj bom z njimi storila. Uradni naslov je sicer up-rs.si, torej urad predsednika ali predsednice republike – je kratica taka, da je primerna za oba spola, pa tudi predsednik.si, predsednica.si je že zasedeno, se mi zdi.

Kaj pomeni iskanje skupnega imenovalca? Boste, če se izrazim matematično, iskali najmanjši skupni imenovalec?

Zdi se, da je pot do najmanjšega skupnega imenovalca najlažja. Nekako bo treba v teh razgovorih v predsedniški palači najti stvari, o katerih se vsi strinjamo. Tu je pot lahka. Rečemo: tu se vsi strinjamo, lahko to odkljukamo? Najtežje bodo stvari, pri katerih se absolutno ne strinjamo. Tam bo pot verjetno daljša. Verjetno je pa kar velik spekter stvari v tem krogu takih, glede katerih pa se lahko poenotimo, tako da vsak malo popusti. To je smisel vsakega okolja, vsake družbe, tudi politične. Prepričana sem, da se tudi v Sloveniji da, da bodo vsi skupaj sprevideli, da edino tako lahko funkcioniramo in poženemo Slovenijo še naprej.

Že velikokrat sem rekla: 'Nikoli ne bomo vsi razmišljali enako.' Bilo bi narobe, če bi kdo želel, da razmišljamo enako. Zato me tako boli ta 'vaši in naši'. Na eni strani je tako, da če nisi njihov, si avtomatsko na drugi strani, jih sploh ne zanima, kako razmišljaš. Praktično te potisnejo v položaj, da nekomu moraš pripadati.

Kakšna je potem rešitev? Imate recept, da boste postali predsednica vseh, da boste presegli to polariziranost, razdeljenost?

Maksimalno se bom potrudila. Če me zdaj vprašate, ne vem, ali mi bo uspelo ali ne. Če ne bi mislila, da je mogoče, ne bi niti kandidirala. Vredno se je potruditi. In ja, če me vprašate za recept, imam enega: naj nas preteklost ne razdvaja, zrimo vsi skupaj v prihodnost. Mislim, da se glede prihodnosti veliko lažje poenotimo kot glede preteklih tem. Tam smo zadnjih 32 let videli, da ne gre. Potem se pa nehajmo s tem ukvarjati, pozabimo, kar je bilo, oprostimo, kar smo/so naredili narobe, in poglejmo, kaj lahko naredimo za prihodnje generacije.

Že sinoči ste napovedali, da bo ena vaših prvih potez v vlogi predsednice sklic sestanka predsednikov vseh parlamentarnih strank. Kako boste zastavili to sodelovanje? Bo to enkratni protokolarni dogodek ali nameravate ohranjati ta komunikacijo?

Če želimo skupaj narediti nekaj pozitivnega, prelomnega, prebojnega za Slovenijo, en sestanek zagotovo ne bo dovolj. Včeraj so me vprašali, kaj bo prva stvar, ki jo bom naredila, in sem rekla, da bi se rada srečala s predsedniki parlamentarnih strank. Srečala sem se že z vsemi v svojem življenju, razen z gospodom Janšo. Nikoli nisva sedela na štiri oči, nikoli se nisva pogovarjala, mislim, da sva si dvakrat v življenju stisnila roke, pa se ne spomnim dogodka. Najbolj se veselim srečanja z njim, da se bova pobliže spoznala. Želela bi jim ponuditi svojo pomoč pri tem, kar sama mislim, da je dobro in pametno narediti za Slovenijo. Sem prepričana, da imajo vsi predsedniki in ena predsednica mnogo idej, kaj je tisto, kar je potrebno. Ni vrag, da med vsemi skupaj ne najdemo vsaj ene ali dveh, pri katerih bi lahko nekaj naredili skupaj. Vsi.

Vrata predsedniške palače bodo odprta predsednikom parlamentarnih strank. Kaj pa javnosti? Boste ohranili to Pahorjevo navado dnevov odprtih vrat predsedniške palače?

Bom, ampak z vsebinami. Bodo dnevi odprtih vrat, ampak bodo dnevi odprtih vrat, ko bo dan otroka, dan starejših. Želim si, da so to tematska srečanja … Ne vem, za družine, če želite. In se bomo pogovarjali o tem, kaj je potrebno za slovenske družine. Ali pa bodo takrat, ko bo dan odprtih vrat, neke tematske razstave, da bodo ljudje, ko bodo prišli, dobili neko vsebino, ne samo vpogled v predsedniško palačo. Prav je, da je predsedniška palača odprta. Ampak sama bom to naredila malce drugače kot predsednik Pahor.

Mimogrede, koliko členov ustave govori o predsedniški funkciji in o opravljanju te funkcije?

Ah (smeh). Podrobno en člen, ki ima sedem alinej. Na papirju se zdi, da je pristojnosti malo, ampak vendarle … Ta neposredna izvoljenost na funkcijo daje precejšnjo legitimiteto predsednici države. Demokratična večina je povedala, kakšno Slovenijo si želi. Včeraj je moj protikandidat dr. Anže Logar tudi svoje volivke in volivce pozval, naj mi čestitajo kot predsednici. Res se mu zahvaljujem za to lepo gesto in lep govor ob zaključku najine skupne poti. Pet mesecev sva se srečevala, zadnje tri tedne v drugem krogu seveda še bolj intenzivno, ker sva ostala samo dva. To je tisto, kar me navdaja z nekim upanjem, da bodo prebivalke in prebivalci, državljanke in državljani vendarle sprevideli, da sem iskreno šla v to kampanjo in da iskreno želim delati dobro za vse. Vem, da se ne strinjajo vsi z menoj. In nemogoče je, da vsi isto razmišljamo. Ampak ta različnost na koncu vendarle bogati, če se bomo le znali poslušati med seboj, predvsem pa – na tem bom pa res delala –, da bomo dostojno komunicirali drug z drugim. To, kar je bilo zadnje tri mesece … Pa vsake toliko časa butne ta val, pred vsakimi volitvami, kakršne koli že so, parlamentarne, predsedniške, še celo na lokalnih včasih vidimo, kako se brutalno obmetavamo z nekimi besedami … A je to res potrebno? Iskreno verjamem, da ni. Da se tudi lepo povedati, da se z nekom ne strinjaš.

Borut Pahor na zadnji predsedniški obisk odhaja v Zagreb. Kam boste odšli vi na svojega prvega?

Do 23. decembra je še kar nekaj časa. Verjetno bo treba pogledati, kaj se bo tisti trenutek dogajalo v naši bližnji okolici. Nekako sem si želela najprej obiskati Nemčijo kot našo največjo gospodarsko, trgovinsko partnerico, izjemno spoštujem nemškega predsednika Steinmeierja, ki je tak pravi gospod in ki zna s svojimi besedami tudi pomiriti nemško nacijo, ko je to potrebno. Ampak zadnji dogodki na Zahodnem Balkanu bodo pa verjetno narekovali, da bi se kar odločila za turnejo po državah zahodnega Balkana. Slovenija je tista država, ki je na neki način okno ali vrata v Evropsko unijo – pa ne spuščam Hrvaške, da ne bo pomote, ampak Hrvaška je morda malo preveč vpletena v dogajanje v Bosni in Hercegovini, kjer bo verjetno tudi treba malce pomiriti strasti. Skrbi me tudi odnos med Srbijo in Kosovom, zato bo verjetno ta turneja po Zahodnem Balkanu prva. Želim spoznati predsednike in predsednico teh držav in s tem nadaljevati proces Brdo-Brioni, za katerega si želim, da ne bi bil samo srečanje enkrat na leto, ampak da bi se dobili večkrat, vsaj dvakrat. Pa da bi na teh srečanjih drug drugemu dali neke zaveze, kaj lahko v obdobju med srečanji naredimo, da bo Zahodni Balkan hitreje postal del enotne Evrope.

Med kampanjo ste dejali tudi, da si želite, da Slovenija ve, kje ji je mesto. In zdaj vas sprašujem kot predsednico: kje je mesto Sloveniji?

Mesto Sloveniji je zagotovo v Evropski uniji, v Natu, v tistem jedrnem delu Evrope, ki verjame v temeljne človekove pravice, vladavino prava. Tudi slovenska ustava je napisana na temelju vrednot Evropske unije. EU temelji na solidarnosti. Ne smemo pozabiti na to besedo. In ne smemo pozabiti, da moramo v prihodnosti vsi garati ne za toleranco, ampak za vključenost drugače mislečih, ki so drugačni od mene ali vas. To je tisto, na čemer sloni moderna Evropa in Sloveniji je mesto točno tam, znotraj moderne Evrope.

Kaj pa si obetate od globalnega foruma voditeljic sveta?

Ne vem čisto natančno, ker je bil ta forum šele lansko leto ustanovljen. Z zanimanjem sem seveda spremljala to ustanovitev. Prav je, da se voditeljice sveta dobivamo. Še vedno nas je zelo malo. Sama bom postala 29. ženska na čelu držav članic organizacije Združenih narodov, ki jih je 193. Še mnogo steklenih stropov bo treba podreti. Ta globalni ženski forum pa ima res zelo dobre vsebine. Tvorno bodo oz. mislim, da so ženske že začele delovati v projektu OZN-a, ki je zavezan trajnostnemu razvoju. Znotraj trajnostnega razvoja je tudi enakopravnost žensk. Tam je 17 tem, ki so zelo pomembne, so socialne tematike … Trajnostni razvoj niso samo zelene agende, lepa prihodnost vseh prebivalcev tega planeta je res vključena v teh 17 točk. Zdaj jih bom podrobno preštudirala, ampak vesela sem, da je ena od teh točk tudi enakopravnost žensk.

Med kampanjo ste se srečali tudi s predsednikom Evropske nogometne zveze Aleksandrom Čeferinom. Obljubil je pomoč pri kandidaturi naše države za mesto nestalne članice Varnostnega sveta. So to neka nova zavezništva, ki jih boste vključevali v svoje delo?

Vse, kar bom lahko, bom uporabila za to, da bo dobro za Slovenijo. Sošolec Aleksander mi je sam ponudil roko. In izjemno sem bila vesela, ko sva se med klepetom pogovarjala o tem, da lahko odpre mnogo vrat, brez kakršnih koli obveznosti. Aleksander Čeferin je predsednik Evropske nogometne zveze. Ne potrebuje povratnih uslug. Lahko pa veliko pomaga. Vesela sem bila tudi, ko sem slišala, da se je Slovenija obrnila na dr. Danila Türka. To je človek, ki ima nedvomno ogromno povezav po vsem svetu. In če se je Slovenija lotila projekta postati nestalna članica varnostnega sveta, potem moramo vsi napeti vse sile, da bomo prepričali dvotretjinsko večino članic OZN-a, da bomo to tudi postali. Slovenija je lahko velik igralec na tem političnem trgu, čeprav je majhna. In tovrstno miselnost bom vtkala tudi v svoje predsedovanje.

Za svoje zdravje skrbite z bovlingom, dolgimi sprehodi ob Kamniški Bistrici in kolesarjenjem po Ljubljani. Pa me zanima: ali bi bovling moral postati olimpijski šport?

O, to je želja tega športa že dolgo vrsto let. Na predzadnjih olimpijskih igrah smo obstali v čakalnici pri tistih novih, eksperimentalnih športih. Zasluži si to, ta šport, verjemite. Če bom lahko kot predsednica pomagala tudi pri tem, bom vesela.

Boste ohranili svoj profil na TikToku, Instagramu?

Ne bom zaprla družbenih omrežij, ne nazadnje sem že dolgo vrsto let na njih, zagotovo pa bo moja komunikacija drugačna, kot je komunikacija zdajšnjega predsednika Pahorja.

So tudi družbena omrežja način, da se mlade animira, ne samo da vstopijo v politiko, ampak tudi, da postanejo aktivni državljani?

Ravno zaradi tega se mi zdi, da je komunikacijo na družbenih omrežjih treba ohraniti. Doma imam 21-letnega sina, ki ne odpre časopisa in ne gleda televizije. Vse informacije dobi prek telefona in družbenih omrežij. Treba se jim je približati, slediti njihovim filozofijam in uporabi medijev.

Ne vem, kdaj bo objavljena statistika, koliko mladih je odšlo na predsedniške volitve ali sploh, koliko jih hodi na volitve, ampak prepričana sem, da je ta odstotek zelo majhen. Želela bi si, da je precej večji, da mladi začutijo, da s tem, ko nekomu dajo glas, dajo glas svojim vrednotam in temu, kar sami želijo v prihodnosti.

Samo še tole: kaj naredi razliko med politikom in državnikom?

To je moto, ki me je gnal čez celotno volilno kampanjo. Ga bom ponovila. Politik je tisti, ki dela tako, da bo zmagal na naslednjih volitvah. Državnik dela za naslednje generacije ... Pa bom nadaljevala: tudi če naslednjič ne zmaga na volitvah.