Tri nagrade so podelili za področje glasbenega šolstva, dve za osnovno šolstvo, tri za visoko šolstvo in po eno za srednje šolstvo, izobraževanje odraslih in izobraževanje ter usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Nagrade za življenjsko delo so prejeli Ksenija Trotovšek Brlek, Svetlana Lučka Joksić, Ivan Gerlič in Anton Šepetavc, nagrade za posebne dosežke pa Hiša eksperimentov, Maja Cilenšek, Marjan Prevodnik, Janez Demšar, Vida Medved Udovič, Zvonka Pangerc Pahernik in Aleksander Vališer.

Ksenija Trotovšek Brlek, Maja Cilenšek in Svetlana Lučka Joksić so nagrado prejele za dosežke na področju glasbe, Hiša eksperimentov in Prevodnik za dosežke na področju osnovnega šolstva, Šepetavc pa za dosežke na področju srednjega šolstva.

Demšar, Gerlič in Vida Medved Udovič so nagrado prejeli za dosežke na področju visokega šolstva, Zvonka Pangerc Pahernik za dosežke na področju izobraževanja odraslih, Vališer pa za dosežke na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

Potrebna tudi iskra radovednosti
Ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je v svojem nagovoru postavila vprašanje, katero je tisto znanje, ki naj ga učitelji predajajo učencem. "Pogosto se nam zdi vse znanje tako pomembno, da zasedamo prostor in čas, ki bi ga mladi lahko porabili za to, da bi na podlagi dobro utrjenih temeljnih konceptih plodili svoj razum in srce ter preskušali inovativne rešitve," je dejala ministrica.

"Poleg predaje kakovostnega znanja moramo zanetiti tudi iskro radovednosti in željo po vseživljenjskem pridobivanju novega znanja," je dodala. V govoru se je dotaknila tudi očitkov o neskladjih med potrebami trga in izobraževanju - poudarila je, da so potrebe trga seveda pomembne, a da je cilj izobraževanja tudi krepitev moralne in intelektualne odločnosti za uspešno soočanje z izzivi življenja.

Slavnostni govornik na podelitvi, predsednik SAZU-ja Tadej Bajd, pa je govor izkoristil za opozorilo o pomanjkljivem tehničnem izobraževanju v osnovnih šolah, ki posledično vodi v manjše zanimanje za vpis v srednje in visokošolsko tehnično izobraževanje. Bajd je zatrdil, da je ravno poučevanje tehnike ključno za konkurenčnost in dolgoročno perspektivnost slovenskega gospodarstva, zato je predlagal dolgoročne strategije za vključitev več vsebin v osnovne in srednje šole, ki bi mlade navdušile za tehnične poklice in inženirstvo.