Afganistanski pribežnik Noor je v Novo mesto prišel pred tremi leti. Kot je bilo pojasnjeno na novinarski konferenci pred stavbo ministrstva za notranje zadeve, je nato zaprosil za azil in pristal v deportacijskem postopku, ki traja že več let. V teh letih je Afganistanec postal del skupnosti v Novem mestu, se aktivno vključil v življenje v mestu in zaživel družinsko življenje s partnerico, ki je doma z območja Novega mesta, ter njenim sinom.

Njegova partnerica Dragana je na novinarski konferenci pojasnila, da je prejšnji mesec na upravni enoti sprožila postopek združevanja družine. A oktobra ga je policija znova odpeljala v Postojno v center za tujce in sprožila postopek deportacije. "Želimo si, da pride nazaj. Čakamo ga družina, dom, prijatelji in tudi služba. Je odličen kuhar in dobil je že več ponudb za službo, a ga noben delodajalec ne more zaposliti, ker nima urejenega statusa," je pojasnila.

Laura Orel iz Delavske svetovalnice je navedla sodbe Sodišča EU-ja, ki je odločilo, da je v primerih, ko gre za združevanje družine nekdanjih prosilcev za mednarodno zaščito, tem priznana pravica do družinskega življenja. Glede na to, da sta Afganistanec in njegova slovenska partnerica vložila zahtevo za združevanje družine in prejela tudi potrdilo, ki mu dovoljuje začasno prebivanje v Sloveniji do izdaje dovoljenja za prebivanje, Afganistanec po opozorilih Orlove sploh ne bi smel biti v deportacijskem postopku.

Predlog ukrepa amnestije

Predstavniki svetovalnice in delovne skupine so danes tudi opozorili na nesmiseln argument države ob vračanju prebežnikov v Afganistan, ker da gre za varno državo. "Kaj potem naši in drugi vojaki delajo v Afganistanu, če tam ni vojne," se je vprašala partnerica Afganistanca.

Država bi se že iz zgodbe z izbrisom prebivalstva lahko česa naučila in tokrat zadeve peljala drugače, pa je ocenil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. "Predlagamo ukrep amnestije oz. trajne ureditve statusa pod določenimi pogoji. Prepričani smo, da bi to bistveno zmanjšalo administrativne stroške in hkrati uredilo nastajajoči sivi trg ter številnim, ki zdaj ne morejo bivati, delati in se šolati, v nekaterih primerih pa niti skleniti zakonske zveze, omogočilo vstop v sistem," je pojasnil Lukić.

Po njegovem prepričanju bi bil učinek tega ukrepa na nove prihode prebežnikov ničen. Tako finančno kot sistemsko pa bi za državo pomenilo veliko razbremenitev. "Kar je najbolj pomembno, pa je to, da bi odpravili krut in neživljenjski sistem birokratske diskriminacije, ki del prebivalstva več let drži v nesprejemljivih razmerah," je še dodal Lukić. Poziv k amnestiji bodo poslali na vse pristojne in upajo na pozitiven odziv, je še dodal.