Tako imenovani non-paper o Zahodnem Balkanu je zaradi svoje vsebine sprožil veliko razburjenja v celotni regiji. Dokument naj bi namreč med drugim vključeval spremembo nekaterih meja, denimo združitev Kosova in Albanije ter priključitev hrvaških kantonov Bosne in Hercegovine Hrvaški in Republike Srbske Srbiji. Kje je dokument nastal, ali sploh obstaja in kako je z njim povezana Slovenija, ni jasno, zato so predlagatelji seje želeli od premierja Janeza Janše slišati odgovore.

"Nihče od nas ni rekel, da Janez Janša želi vojno v BiH-u. Vse, kar terjamo od predsednika vlade, je, da zmore toliko poguma in odgovori na tri osnovna vprašanja," je na seji dejal Matjaž Nemec iz stranke SD. "Ali se strinja z nespremenljivostjo meja v BiH-u, ali se posledično strinja z vsebino, ki se omenja v non-paperju, ali je sodeloval pri pripravi in distribuciji tega dokumenta in zakaj tega ne odločno zanika," je vprašanja naštel Nemec.

Sorodna novica Borrell: Non-paper ni nobena tema. Nisem ga videl. Morda pa je fantom.

Če navedbe o tem dokumentu držijo, bi namreč to lahko imelo škodljive posledice za zunanjepolitični ugled Slovenije. A premier Janša se je opravičil in se seje ni udeležil, zato je Nemec predlagal prekinitev, a ta predlog ni bil izglasovan. Zunanji minister Anže Logar je sicer obstoj tega dokumenta zanikal – celotna zgodba je po njegovih besedah lažna. "V EU-ju nihče, ampak res nihče, ne pričakuje, da bodo opozicijski politiki v tujini blatili državo samo zato, da bodo na podlagi tega na neki način potem lahko škodovali domovini. Tega preprosto v neki razviti demokratični mentaliteti ni," je dejal Logar.

Vse se je začelo 12. aprila, ko je članek objavil portal politički.ba, je na seji pojasnil zunanji minister. Ob tem je dodal, da je avtor delal za Avaz, prodajal orožje, bil vpleten v afero respiratorji, portal, ki ga vodi zdaj, pa je na dvomilijontem mestu na svetu.

Da non-paper ni slovenski, je sicer Urad vlade za komuniciranje v soboto v sporočilu za javnost obvestil politički.ba, ki je demanti objavil v celoti, in druge medije v Bosni in Hercegovini. Kot je za Televizijo Slovenija poročala Marta Razboršek, sta vedenje o non-paperju v Bruslju zanikala srbski predsednik Aleksandar Vučić in zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. V Bruslju bodo ta teden sicer gostili še makedonsko in albansko vodstvo.

Na sejo je bila vabljena tudi svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve Smiljana Knez, ki je dejala, da predsednik Borut Pahor vprašanjem Zahodnega Balkana že vrsto let posveča veliko pozornost. Zavzema se za ohranitev ozemeljske celovitosti teh držav in reševanje njihovih dvostranskih vprašanj v dobrososedskem duhu ter poziva k spravi znotraj držav in med njimi, je povedala. Ponovila je, da Pahor ni bil seznanjen z dokumentom o Zahodnem Balkanu.

Tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je povedala, da v Evropski komisiji niso seznanjeni z neformalnimi dokumenti glede Zahodnega Balkana.

Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Janez Stušek, ki ga je na sejo povabila poslanska skupina SDS-a, je povedal, da agencija ni bila seznanjena z obstojem domnevnega non-paperja. Kot je pojasnil, je Sova začela preverjati določene aktivnosti v zvezi z dokumentom po njegovi objavi v medijih, predvsem v smeri odzivanja na medijske objave in morebitne posledice na dvostranske odnose z BiH-om in predsedovanje EU-ju. Agencija za zdaj nima podatkov, da bi objava tega dokumenta pomenila tveganja in grožnjo nacionalni varnosti Slovenije, ocenjujejo pa, da bi lahko nadaljnje povezovanje Slovenije z domnevnim non-paperjem ogrozilo njene varnostne, gospodarske in politične interese na Zahodnem Balkanu, je še dejal Stušek.

Opozicijski in koalicijski poslanci so se v skoraj peturni razpravi medsebojno obtoževali, da sramotijo Slovenijo in škodijo ugledu države v tujini. Poslanci koalicije so opoziciji očitali, da je izvozila afero z non-paperjem in da ogroža slovensko predsedovanje Svetu EU-ja.