Osnovni namen današnjega dela pogajanj je bil, da se strani dogovorita za metodologijo, po kateri bi odpravili anomalije v plačnem sistemu, ki obstajajo že od njegovega nastanka v letu 2008. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je bila ta naloga del dogovora, ki so ga podpisali z vlado, ko so oblikovali plače za letošnje leto, anomalije pa bi morali odpraviti do konca aprila.

Dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja o ukrepih za leto 2016, ki je bil sklenjen lani novembra in je za letos med drugim predvidel višji, čeprav še vedno znižan regres ter sprostitev znižane plačne lestvice s septembrom, vključuje tudi zavezo za odpravo anomalij plačnega sistema.

Spreminjanje plačnih razredov
Tako so vlada in sindikati javnega sektorja decembra lani podpisali anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, s katerimi so za en plačni razred višje določili uvrstitve na najslabše plačanih delovnih mestih v plačni skupini J. Danes je bil tako na dnevnem redu potrditev koncepta odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov.

Omenjeni koncept med drugim predvideva metodologijo za ugotavljanje in odpravo anomalij na splošni ravni, torej na ravni plačnih skupin, podskupin in tarifnih razredov. Tako bi sprva izdelali pregled razponov delovnih mest in ugotovili morebitna neustrezna odstopanja pri uvrstitvah, na podlagi tega pa izdelali nov predlog. Podobno bi storili tudi na ravni posameznih delovnih mest, evidentirali tiste z neustreznimi uvrstitvami in tudi izdelali ocene možnih vplivov na druga delovna mesta.

Ukinjanje in uvajanje delovnih mest
Tako bi med drugim proučili možnosti za združitev podobno poimenovanih pa tudi drugih delovnih mest v okviru istega tarifnega razreda glede na vsebino in zahtevnost nalog in odgovornosti. Prav tako bi razmislili o možnostih za ukinitev delovnih mest, za katera bi ugotovili, da niso potrebna, in morebitni vzpostavitvi novih delovnih mest zaradi potreb delovnega procesa ali zaradi vzpostavitve ustreznega razmerja do drugih delovnih mest. Pogajalska komisija bi na koncu potrdila ustreznost vseh uvrstitev na centralni ravni.

Na prvem srečanju po novem letu se vladna stran tudi ni mogla izogniti vprašanjem in očitkom glede neupravičenega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost. Med prejemniki dodatkov je tudi finančni minister Dušan Mramor, do katerega so v sindikalnih vrstah kritični.

"Menimo, da se bo na tej točki pokazalo, koliko in kakšen odnos ima vlada do običajnih smrtnikov v javnem sektorju in če ima tudi do njih toliko razumevanja, kot ga je imela v zadnjem času do elit, ki so si izplačevale nezakonite dodatke," je dejal Štrukelj.

"Vroča kri" pri sindikatih
Po njegovih besedah je bilo danes precej vroče krvi s strani sindikatov, in sicer okoli kredibilnosti vlade in vladnih pogajalcev. Slišati je bilo tudi nekaj posameznih zahtev po zamenjavi pogajalske strukture na vladni strani, a so se po besedah prvega sindikalista dogovorili, da bodo nadaljevali v dogovorjeni sestavi.

Kot je pojasnil Štrukelj, imajo namreč veliko odgovornost do zaposlenih v skupini J, zlasti tistih z nizkimi in prenizkimi plačami. Kot je poudaril, so jo dolžni poskušati zvišati in odpraviti anomalije. Pogajanja bodo nadaljevali prihodnji teden.

Koprivnikar: Vlada dela red
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je sicer dejal, da afere z dodatki za stalno pripravljenost na fakultetah kažejo ravno na to, da vlada želi urediti osnove in ugotoviti, kdo je do dodatkov dejansko upravičen. In sicer ne glede na to, ali so tisti, ki jih to zadeva, člani vlade ali ne.

"Vlada ravno s tem kaže, da želi na tem področju narediti red, s čemer si kredibilnost pridobiva," je pred današnjo sejo vlade v izjavi novinarjem ocenil Koprivnikar.

Vzporedno pogajanje s policijskima sindikatoma
Ta teden pa je po nekajtedenskem premoru pričakovati tudi srečanje vladne strani s predstavniki policijskega stavkovnega odbora, ki stavko vodi od 18. novembra. Tudi tema tega srečanja bo odprava anomalij. Predstavniki policijskih sindikatov so se ta mesec seznanili z vladnimi izračuni oziroma simulacijami glede odprave plačnih anomalij, ki pa so jih označili za nesprejemljive. Tudi to dogovarjanje s predstavniki policijskih sindikatov, ki ga na vladni strani vodi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, bo najverjetneje treba uskladiti z odpravo anomalij v celotnem javnem sektorju.

Sproščanje ukrepov ZUJF-a
Poleg odprave anomalij pa predstavnike vlade in sindikatov javnega sektorja čaka tudi dogovor o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017-2019. Kot so sklenili v lanskem dogovoru, naj bi se o tem dogovorili najkasneje do konca aprila letos.

Ob tem si Koprivnikar, ki vodi vladno pogajalsko skupino, prizadeva tudi za spremembe zakona o javnih uslužbencih, ki bi uvedle karierni sistem vsaj v ožji državni upravi, in spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi se bolj usmeril v dejanske rezultate dela in zmanjšal senioritetna načela.

Kot je po seji vlade znova pojasnil Koprivnikar, želijo narediti red tudi na področju dodatkov, ki jih je zdaj v sistemu 54. Minister si sicer prizadeva, da bi se njihovo število zmanjšalo, predvsem pa mora biti, kot je poudaril danes, njihova uporaba "eksaktna, tako kot jo predvideva zakon".