Člani odbora za zunanjo politiko so na sobotni seji soglasno sprejeli sklep, da bo arbitra predlagala vlada in da državni zbor, zato da bi lahko ujeli postavljeni rok, o njem ne bo glasoval. Predstavniki parlamentarnih strank se bodo sešli v torek in skušali doseči dogovor o najprimernejšem kandidatu.
Vlada bi nato imenovanje lahko opravila že do srede, ko je sklicana seja hrvaškega sabora, na kateri bodo poslanci govorili o nadaljnjih korakih Hrvaške po objavi neprimernega komuniciranja med dosedanjim slovenskim sodnikom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, ki sta kmalu po objavi odstopila.
Koalicija išče skupnega kandidata
Neuradno naj bi vladna koalicija na torkovo srečanje predstavnikov parlamentarnih strank prišla s skupnim kandidatom, o katerem naj bi se še usklajevali. V NSi-ju se o kandidatu še odločajo, v ZaAB-u in ZL-ju pa so že napovedali, da svojega kandidata ne bodo predlagali.
SDS prav tako ne bo predlagal kandidata za slovenskega arbitra, saj tudi niso podprli arbitražnega sporazuma, je pojasnil predsednik SDS-a Janez Janša. "Ko se je vlada odločila, da bo mimo državnega zbora imenovala arbitra po nekem specifičnem tolmačenju zakona, je to pač odgovornost vlade. Upam, da bodo imeli srečnejšo roko pri izbiri, kot so jo imeli doslej," je dejal.
Odstop Hrvaške od arbitražnega sporazuma pa ima po njegovih besedah lahko zelo resne posledice glede na to, da je pravno odstop lahko vprašljiv. "Namesto da bi se rešitvi vprašanja približali, bomo verjetno zdaj stopili še dva koraka nazaj," je izpostavil Janša.
Predloga za interpelacije sicer še ne bodo pripravili, je dodal. Čudi pa se, da ni bilo zaslediti nobene vesti, da bi se "najvišji voditelji obeh držav pogovarjali, kot da bi se zdaj vsi naenkrat bali telefonirati". "Ko gre za različne veselice, se srečujejo tako rekoč vsak teden, zdaj, ko pa je resna situacija, pa očitno ni nobene komunikacije," je še ugotavljal Janša.
Predstavniki strank o imenih mogočih kandidatov niso želeli govoriti, v medijih pa se omenjajo ustavni sodnik in strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič, pravnik in diplomat Borut Bohte, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič ter nekdanja pravobranilka na Sodišču EU-ja Verica Trstenjak, ki pa je po poročanju Financ že zavrnila to možnost, saj je osebno nasprotovala arbitražnemu sporazumu in bi se ji zato lahko očitala pristranskost.
Petrič bi najverjetneje ostal ustavni sodnik
Na ustavnem sodišču so za MMC pojasnili, da morebitno imenovanje ustavnega sodnika Ernesta Petriča za slovenskega člana arbitražnega sodišča ne bi bilo v neskladju z opravljanjem funkcije ustavnega sodnika.
Po navedbah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastijana Nerada nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika ureja 16. člen zakona o ustavnem sodišču. Ta določa, da funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti, v organih političnih strank in v organih sindikatov; z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti in pri nosilcih javnih pooblastil; s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug ter z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje