Odvetništvo je eden tistih poklicev, ki nenehno buri ljudsko domišljijo. Režiser Urban Zorko in scenaristka Maruša Prelesnik Zdešar sta k sodelovanju pritegnila vrsto uglednih slovenskih odvetnikov, ki na humoren in iskren način govorijo o svojem poslanstvu.

Leta 1868 je bil v Avstro-Ogrski sprejet Advoaktenordnung – odlok, ki je povsem na novo urejal odvetništvo v monarhiji. Zapovedi odvetništva so bile zapisane v 41 členih, najpomembnejši pa je bil paragraf št. 1, ki govori o neodvisnosti. Z Advokatenordnungom so se avstro-ogrski odvetniki povezali v deželne zbornice in ena izmed njih je bila tudi Kranjska odvetniška zbornica. Leta 1868 je bilo v njej 18 odvetnikov, ki so se šolali na Dunaju in Gradcu. Dobrih dvajset let po ustanovitvi zbornice so uvedli enotne cene za odvetniške storitve, uveljavila se je torej odvetniška tarifa, po kateri obračunavajo svoje delo.

Skozi turbulentne čase pred, med prvo svetovno vojno in po njej je zbornico vodil dr. Danilo Majaron, ki je igral pomembno vlogo pri uporabi slovenskega jezika v pravu, s svojimi odvetniško-mediacijskimi veščinami je prepričal dvomljivce o pomembnosti slovenske univerze in z ustanovitvijo univerze se tako študenti že leta 1919 šolajo doma in v slovenskem jeziku.

Po drugi svetovni vojni so se odvetniki znašli v zelo zahtevnem položaju: z novim zakonom o odvetništvu je država postavila sebe pred interes strank, s čimer je zbornica izgubila del svoje avtonomije, s čimer je bila močno ogrožena tudi neodvisnost odvetnikov. Politični pritiski so bili velike, prišlo je do čistk v vrstah odvetnikov: od leta 1945 do 1947 je izbrisanih kar 83 odvetnikov. V 50. letih prejšnjega stoletja tako število odvetnikov ne doseže niti tretjine predvojnega časa: leta 1950 kar dve tretjini odvetnikov s svojimi dohodki ne dosegata eksistenčnega minimuma. V 60. je odvetniški poklic še vedno samostojen in ne sledi ideji podružbljanja, kljub vsem pritiskom pa odvetniki vztrajajo, da o vpisu odvetnika v odvetniško zbornico ne odloča državni aparat, temveč odvetniška zbornica sama. Jugoslovanski odvetniki so bili edini v vzhodnem bloku, ki nikoli niso prišli pod državno oblast, in so ohranili samoupravo.

Danes je v Odvetniško zbornico vpisanih skoraj 2000 odvetnikov, vsako leto pa zbornica v svoje vrste sprejme med 120 in 150 odvetnikov. V zadnjih desetletjih se je tudi močno povečalo število odvetnic, ki jih je bilo predtem le peščica. Z razvojem tehnologije pa se je močno spremenil tudi način odvetniškega dela, ki pa v svoji biti vseskozi ostaja enako: uveljavljenje interesov stranke.

Dokumentarni film je nastal v produkciji RTV Slovenija in EnaBande ob sodelovanju Odvetniške zbornice Slovenije.