Član republiške koordinacijske skupine za usklajevanje obrambnih priprav in zavarovanje slovenske osamosvojitve leta 1991 Franci Žnidaršič je povedal, da so takrat morali reagirati zelo hitro, v kratkem roku izvesti sprejete smernice za različna družbena področja, a ko je prišlo do dejanskega konflikta z jugoslovansko vojsko (JLA), "je stvar dobro stekla".

"Aktivnosti, ki so bile v tem okviru izvedene, so predstavljale za JLA izredno velik problem. Civilna obramba v svojem najširšem smislu je takrat pokazala svojo moč, saj je JLA ostal brez hrane, vode, elektrike, komunikacij, tako v vojašnicah kot v zastojih, in le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo zlomila njena morala," je dejal.

Za razliko od danes, ko so glavne pristojnosti za odločanje na ravni države, so imele v osamosvojitvenem obdobju veliko vlogo v obrambnih pripravah občine in druge veje lokalnih oblasti. "V najbolj kritičnih trenutkih osamosvajanja je veliko vlogo odigrala samoiniciativnost in iznajdljivost posameznikov v teritorialni obrambi, milici, carini, vodstvih občin in krajevnih skupnosti. Odgovori na mnoga vprašanja in dileme niso bili enostavni, velikokrat ni bilo časa za postavljanje vprašanj, velikokrat je bilo treba reagirati takoj. V nekaterih primerih je bilo potrebno skoraj nagonsko ravnanje, ker za razmišljanje ni bilo časa," je povedal vodja koordinacijske podskupine za Severnoprimorsko pokrajino in vodja koordinacije obrambnih priprav v pokrajini Drago Vidrih.

"Zmagovita kombinacija"

Takratni vodja obrambnih aktivnosti v občini Grosuplje Marjan Balant je pojasnil, da je bilo obrambno načrtovanje v tistem obdobju na občinski ravni zelo dobro organizirano. "Civilna obramba v tistih časih je bila zmagovita kombinacija za doseganje takratnega cilja, to je samostojnosti države. Brez tega sodelovanja med civilno obrambo ter teritorialno obrambo in milico ne bi bili tako uspešni," meni.

Generalni direktor direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin se strinja, da je civilna obramba v času osamosvojitve opravila zelo pomembno delo. "V kasnejšem obdobju, predvsem od vstopa Slovenije v Nato in EU, so te zmogljivosti nekako razvodenele, niso bile več tako pomembne. A trenutna varnostna situacija nam narekuje, da je nujno treba spet vzpostavljati civilno obrambo. Gre za sistemsko ureditev države, kako pristopa v izrednih razmerah in v vojnem stanju," je pojasnil za STA.

Po njegovih besedah je nujno, da pri tem sodelujejo vsa ministrstva, gospodarske družbe posebnega pomena in lokalne skupnosti. "Le celovita obramba je tista, ki lahko prepreči agresorju vstop v državo in ga dolgoročno onemogoči pri njegovem delovanju," je povedal ob robu današnjih dogodkov v Kadetnici, s katerimi so zaznamovali dan civilne obrambe, ki ga je letos julija razglasila vlada.

Priznanja za dosežke

Ob tej priložnosti so v Mariboru tudi podelili priznanja za dosežke na področju civilne obrambe. Zlato medaljo civilne obrambe so prejeli Andrej Bajt, Janez Sodržnik, Borut Usenik, Dragotin Vidrih in Franci Žnidaršič, so sporočili z ministrstva.

Civilna obramba sicer obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Poleg vojaške obrambe je eden od dveh delov obrambnega sistema države.