V časih, ki jih živimo, se sprašujemo, ali so pravice enake za vse in zakaj so številne vsak dan kršene, zakaj številni, pregnani s svojih domov, odhajajo v begunstvo tisoče kilometrov stran ali zakaj ne upoštevamo pravic starejših in invalidov. "Ali poznamo in spoštujemo splošno deklaracijo človekovih pravic, sprejeto leta 1948, ki je skupen ideal vseh ljudstev in narodov sveta?" se je nocoj na sprejemu na Brdu pri Kranju spraševala varuhinja človekovih pravic.

Prepričana je, da bi lahko storili več za to, da bi bila Slovenija socialna in pravna država. "Nas številni zakoni, izmed katerih nekatere sprejemamo po hitrih postopkih, varujejo pred krivicami, pohlepom, nepoštenostjo, zlorabami, zavistjo, krajami, revščino in še marsičim?" je opozorila in se vprašala, zakaj dopuščamo, da denar kroji naše vrednote in ravnanja.

Država zna biti pogosto neprijazna
"Kako dolgo bomo le ugotavljali, da revščina ni spodobno stanje človeka in pomeni kršitev temeljne pravice do človeškega dostojanstva?" se je vprašala Nussdorferjeva v nagovoru zbranim predstavnikom zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti, pa tudi diplomatskega zbora, verskih skupnosti, manjšin, invalidskih organizacij in civilne družbe.

"Država zna biti s svojimi institucijami pogosto prepočasna, neprijazna in hladna, njen odziv pa mlačen. Očitno je, da jo je načela erozija, ki uničuje temeljne gradnike slovenske družbe," je ugotovila Nussdorferjeva in dodala, da država prepogosto kaže predvsem obraz stroge, birokratske in tudi neizprosne državne ureditve, ki včasih pušča ob strani ljudi, ki so zunaj predvidenih sistemskih okvirjev.

Poudarila je, da je dobro upravljanje države in učinkovito ter pošteno, zlasti nekoruptivno ravnanje njenih funkcionarjev in uslužbencev lahko edini odgovor ljudem na socialnem robu, ki so izključeni, brezposelni, obubožani in osiromašeni, oropani dostojanstva, časti in ponosa.

"Večkrat zgolj prazne in že oguljene besede ne morejo v ljudeh vzbuditi občutka poštenosti in pravičnosti odločevalcev. S takšnim delovanjem ne prinašajo upanja, ne izražajo razumevanja položaja šibkejših in ne odločnosti reševanja njihovih težav," je opozorila.

Spomnila je tudi na bojazen pred jutrišnjem dnem zaradi resnih varnostih razmer in tudi "upravičenega, a večkrat pretiranega poglabljanju strahu, vnašanja tesnobnih in nelagodnih občutkov do vseh, ki so od drugod, ki niso naši".

Misliti tudi s srcem
Tej temi se je v kratkem nagovoru posvetil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je prav tako kot premier Miro Cerar udeležil nocojšnjega sprejema.

"Želim, da ohranimo filozofijo odprte družbe, in to navzlic izzivom, ki se bodo postavljali pred nas," je dejal Pahor in dodal, da "smo v situaciji, ko moramo nekatere stvari misliti tudi s srcem in nekatere čustvovati tudi s pametjo".