Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je v izjavi za medije dejala, da je še prostor za možnost drugačnega prestajanja kazni od zaporske. Napovedala je, da bodo ustvarili materialno podlago za drugačno določanje kazni, torej tudi neprostorske kazni. V teh primerih namreč po njenih besedah vidijo velike prednosti v resocializaciji in opravljeni družbeni koristi.

Pohvalila je projekt izgradnje kompetenc oseb, v katerega je bilo vključenih 894 ljudi in s katerim vključeni pridobijo znanje ter formalno izobrazbo, da se lahko vrnejo v normalno življenje. Pri pripravi nove strategije – zdajšnja se izteče konec leta – je po njenem mnenju pomembno tudi usposabljanje oseb, ki opravljajo naloge na tem področju, zato razmišljajo tudi o akademiji, ki bo nudila usposabljanja.

Več zaprtih predvsem na račun organizatorjev nezakonitih prehodov meje

Med podatki v letnem poročilu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je ministrica poudarila povečanje števila zaprtih ljudi, in sicer predvsem na račun pomoči pri nezakonitem prehajanju državne meje. Tudi direktor zaporske uprave Bojan Majcen je potrdil, da gre predvsem za organizatorje nezakonitih prehodov. "Ilegalni migranti ne pridejo v zapor," je pojasnil.

Po podatkih iz poročila je bilo lani v povprečju zaprtih 1435 ljudi, kar je za šest odstotkov več kot leto prej. To je v največji meri posledica povečanja števila pripornikov, teh je bilo lani v primerjavi z letom prej za dobrih devet odstotkov več, in sicer v veliki meri zaradi suma kaznivih dejanj nedovoljenega prehoda državne meje.

S prezasedenostjo se spoprijemajo skoraj vsi zapori

Na prestajanju kazni zapora ob koncu tedna je bilo v povprečju približno 50 ljudi, v hišnem zaporu pa povprečno 1,8. Ministrica je sicer ob obisku pohvalila delo v ženskem zaporu na Igu in opozorila na veliko prostorsko problematiko, zaradi katere se v določeni meri že omejujejo pravice tam zaprtim ljudem.

Kot je pojasnila direktorica iškega zapora Tadeja Glavica, je ključno pomanjkanje ustreznih prostorov za bivanje mamic z otrokom, za gibalno ovirane, za obiske z možnostjo prenočitve partnerjev oziroma otrok zaprtih oseb in za delo zaposlenih. Potrdila pa je, da kadrovskih težav nimajo, saj se je zavod v zadnjih dveh letih kadrovsko okrepil.

Kozlovičeva in Majcen sta ob tem pojasnila, da je projekt obnove in dograditve ženskega zapora na Igu prav tako kot projekt novega moškega zapora v Dobrunjah v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Letos bi se lahko začela prva dela, in sicer arheološka izkopavanja, oba projekta pa bosta po načrtih končana leta 2024.

Majcen je leto 2019 označil kot uspešno. Omenil je sicer velik porast števila zaprtih oseb in težave s prezasedenostjo v zaporih, s katerimi so se lani spoprijemali vsi razen iškega zapora in prevzgojnega doma Radeče. Med po njegovem mnenju dobrimi podatki pa je omenil, da niso zaznali nobenega bega iz zaprtega dela in da je bilo manjše število uporabljenih prisilnih sredstev.

Problematiko prezasedenosti so po Majcnovih besedah reševali tudi s premeščanjem ljudi med različnimi zavodi. Zato se je lani zasedenost enakomerneje razporedila med zavode, kljub temu pa so nekateri še vedno izstopali po prezasedenosti, in sicer Ljubljana, Koper, Novo mesto in Nova Gorica, so navedli v povzetku poročila. Po podatkih iz poročila je leto 2019 minilo brez samomora zaprte osebe, dve osebi pa sta umrli, obema so nudili strokovno medicinsko pomoč.

Med lanskimi investicijami je Majcen navedel menjavo kuhinje v Celju, agregat oziroma trafopostajo na Dobu in dogradnjo objekta za obiske v Mariboru. Konec leta 2019 je bilo v upravi za nedoločen čas zaposlenih 858 javnih uslužbencev. Lani je bilo izplačanih za šest odstotkov več nadurnega dela kot v prejšnjem letu.

Zaradi domnevnih kršitev delovnih obveznosti je bilo obravnavanih 17 uslužbencev, izdanih pa 18 pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Enemu javnemu uslužbencu je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana, ni pa bilo uvedenega nobenega disciplinskega postopka.