Slovenija je v finančni stiski, marsikdo jo občuti osebno, bodisi zaradi Zujfa prejšnje vlade bodisi zaradi višjih davkov pod zdajšnjo vlado ali pa zaradi izgube službe pod katero koli vlado.

Slovenija je finančni krizi, vlada pa prisiljena v žongliranje med proračunskimi prihodki in odhodki. Na zadnje se pripenja še veliko korupcije, a pustimo to.

Trenutna vlada pod vodstvom Alenke Bratušek se je zaradi evropskih pritiskov po uravnoteženju proračuna v nasprotju s prejšnjo vlado, ki je zniževala javnofinančne odhodke, lotila zvišanj prihodkov, dviga davkov in uvedbe novega nepremičninskega davka. A hotela je preveč naenkrat, in to celo z odvzemom ustavnih pravic državljanom.

Nepremičninski davek s podlago v množičnem vrednotenju je resda projekt zadnjih štirih vlad, a v celoti odgovornost trenutne vlade, ki je z nepremičninskim projektom svoj obstanek postavila pod vprašaj.

Izvirna greha vladnega načrta z davkom sta vsaj dva. Nikoli in nikdar ne bi smel zakon o davku zmanjšati, celo izničiti avtonomije občine, ki vendarle potrebujejo neodvisen finančni vir in lastniki nepremičnin ne bi smeli biti nikdar zaklenjeni v Gursovo množično vrednotenje, iz katerega ni izhoda, saj zavezanec ne more učinkovito ugovarjati Gursovi oceni vrednosti.

To da je vlada naletela na splošen odpor zaradi pričakovane višine položnice, pa ni presenetljivo. Zato pa nudi lekcijo. Če bi bil davek nizek, skoraj simboličen in bi bila dopuščena pritožba, kdo ve, morda ne bi nikogar motilo množično vrednotenje Gursa.

Zdaj po obdobju agonije in negotovosti sledi nova negotovost. Si bo vlada upala oditi? Se bo ta ali naslednja vlada uspešno spopadala z zevajočo proračunsko luknjo? Kdo bo luknjo pokril, in to v času, ko je v gospodarstvu zasijal sicer neznaten, pa vendar žarek upanja. Bodo potrebni rezi ali bo razmere rešil dvig DDV-ja? Nekaj je gotovo. Poglobitev finančne luknje je izključena, zato bo nekdo moral prispevati.

Maja Derčar, Radio Slovenija