Državni zbor je po številnih zapletih potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. To bo začelo veljati leta 2015, način in dinamika uravnoteževanja javnih financ pa bosta določena v izvedbenem zakonu. To je "močan signal" iz Slovenije, je bilo slišati iz kabineta evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna.

S tem se strinja tudi Igor Masten z ljubljanske Ekonomske fakultete, ki je bil gost Odmevov. Meni, da bo uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2015 državo prisilila, da bo takoj začela sprejemati ukrepe. "Očitno smo ugotovili, da fiskalno pravilo ni 'bav-bav', ampak da bomo z njim kakšno drugo krizo pričakali bistveno bolje pripravljeni, kot smo to," je dejal.

Prepričan je, da so bili pomisleki predsednice vlade Alenke Bratušek, ki je še pred dnevi omenjala nižanje plač, pokojnin in socialnih transferjev za 30 odstotkov, če se rok za uveljavitev teh zavez postavi v leto 2015, izrečeni v političnem žaru, kaj bi bilo, če bi bilo fiskalno pravilo uvedeno takoj. "Če pogledamo program stabilnosti, ki ga je v Bruselj poslala vlada, morebitne korekture za uveljavitev fiskalnega pravila niso niti blizu teh številk."

Ta trenutek sicer za uveljavitev fiskalnega pravila manjka malo manj kot milijarda evrov. Vendar ob tem Masten izpostavlja, da so zapisani tudi dodatni pogoji, kot je na primer institut izjemnih razmer. In podaljšana globoka recesija je takšna izjemna okoliščina, saj tudi fiskalni pakt, ki so ga sprejele evropske države, definira recesijo kot izjemno okoliščino.

Prisluhnite pogovoru Slavka Bobovnika z Igorjem Mastenom.