Na zadnji dan oktobra se že od leta 1924 pogovarjamo o pomenu varčevanja. Pred 94 leti je namreč 700 predstavnikov hranilnic z vsega sveta v Milanu v težkih časih okrevanja po prvi svetovni vojni razglasilo svetovni dan varčevanja. Slovenci ga jemljemo skrajno resno – bolj varčna sta le dva naroda v Evropi.
Povprečni Slovenec je lani prihranil 1.750 evrov, kar je glede na preostalo Evropo zelo veliko. "Stopnja varčevanja v Sloveniji je bila leta 2017 13,9-odstotna. Višjo stopnjo so imeli samo še Švedi in Nemci," je povedala Genovefa Ružič z državnega statističnega urada.
Pri varčevanju smo sicer konservativni. Skoraj 19 milijard evrov imamo na bančnih računih, brez vezav. Predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec: "En razlog je zagotovo to, da so obrestne mere na daljši rok izredno nizke in tudi preprosto niso se pripravljeni vezati za daljše obdobje."
Razmišljamo bolj kratkoročno, kažejo tudi izjave anketiranih ljudi:
"Na vsake toliko časa dam malo na banko, to je vse."
"Vsak mesec dam na stran približno 20 evrov, varčujem pa v bistvu za svoj avto."
"200 evrov, če je kdaj treba za kakšne zdravstvene zadeve ..."
Malo vlaganja v delnice
V delnice še vedno vlagamo zelo malo, čeprav se delež viša; večina analitikov meni, da bomo te dni previdni tudi pri nakupu delnic Nove Ljubljanske banke. "Nekaj so k temu zagotovo pripomogle slabe izkušnje iz preteklosti, razni podrejeni, ki so se izbrisali, razni kabeemi in podobne zgodbe. Po drugi strani pa tudi nimamo neke tradicije," je komentiral Ipavec.
A bodo – glede na pokojninsko realnost – strateške naložbe v prihodnosti vse bolj nujne. Kdor začne varčevati v mladih letih, bo pozneje bolj neodvisen, ob tej priložnosti pozivajo tudi na Zvezi potrošnikov, kjer dodajajo: za srečo ne potrebujemo nakupov, pač pa manj vsega in več časa zase in za bližnje.