Vlada pravi, da je sprejeta vrsta ciljanih ukrepov ob draginji, predlagana rešitev pa da bi koristila predvsem tistim z višjimi plačami.

Odbor je predlog zavrnil z devetimi glasovi proti štirim, razprave članov odbora ni bilo.
Jožef Horvat (NSi) je v imenu predlagateljev dejal, da je zakon dobronameren in da želijo, da bi volivci dali zakonodajalcu signal, ali želijo predlagane spremembe.

Z novelo bi zneske posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane v primerjavi z zneski, kot veljajo za davčno leto 2022, zvišali za 14,9 odstotka, kar je vsota ocenjene inflacije za letošnje in prihodnje leto. Za prvega vzdrževanega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana bi se tako olajšava na primer dvignila na 2884 evrov, za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pa na 10.450 evrov.

Kot je navedel Horvat, bi posameznik s povprečno plačo in enim vzdrževanim družinskim članom tako letno dobil 97 evrov več, z dvema vzdrževanima družinskima članoma 174 evrov več in s tremi vzdrževanimi družinskimi člani 233 evrov več.

"Ali je to preveč?" se je vprašal in pojasnil, da spremembo predlagajo, ker "nas vse skupaj, ne le tiste z najnižjimi dohodki, močno pesti draginja" in so družinski proračuni "močno ogroženi". Racionalnih razlogov, da bi prepovedali referendum o zakonu, ni, je dejal, a dodal, da razumejo "večino v DZ-ju".

Vlada nasprotuje referendumu

Vlada referendumu nasprotuje. Kot je na podlagi mnenja vlade, sprejetega 28. oktobra, povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, predlagani način usklajevanja ni skladen z običajnim načinom usklajevanja (z upoštevanjem rasti cen življenjskih potrebščin v določenem preteklem 12-mesečnem obdobju).

Poleg tega predlagano zvišanje ne bi vplivalo na družine, ki naj bi jim v zdajšnjih razmerah draginje najprej in najbolj intenzivno pomagali, je dejal in pojasnil, da se nekomu z minimalno plačo in dvema vzdrževanima družinskima članoma ob uveljavitvi predlaganih sprememb razpoložljivi dohodek ne bi povečal.

"Sprememba višine olajšave za vzdrževane družinske člane bi razbremenila predvsem družine v najvišjih dohodkovnih razredih. Te pa lažje prenašajo bremena draginje in njihova socialna varnost ni tako ogrožena," je dejal.

Navedel je, da je vlada že sprejela ciljno usmerjene ukrepe – kot so zvišanje otroških dodatkov, energetski dodatek za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter za invalide, znižanje DDV-ja na energente, regulacija cen goriv za pogon in ogrevanje – predlagane so tudi spremembe za dohodninsko razbremenitev mladih in tistih z nižjimi dohodki.

Spremembe pri dohodnini?

Razlog, da v NSi-ju predlagajo referendum, pa so po Horvatovih besedah tudi navedbe v koalicijski pogodbi, da namerava koalicija odpraviti nazadnje sprejete spremembe pri dohodnini in proučiti možnosti, da bi sistem vzdrževanih družinskih članov nadomestili s sistemom davčnega posojila (po katerem tisti z najnižjimi dohodki dohodnine ne plačujejo), ki naj bi bil pravičnejši. Horvat pravi, da je zdajšnji sistem dobro sprejet in da bi ga bilo narobe ukiniti.

Božič je poudaril, da ni predvidena ukinitev teh olajšav, ampak le proučitev možnosti nadomestitve tega sistema s pravičnejšim sistemom davčnega posojila. Gre za kompleksno področje in potrebna bo med drugim medresorska razprava in razprava s socialnimi partnerji, je dejal in dodal, da želijo proučiti, ali ukrepi na področju družinske politike dosegajo cilje.

O predlogu za razpis posvetovalnega referenduma bo DZ odločal v okviru izredne seje, ki se bo začela v četrtek, in sicer predvidoma v petek.