Parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je na več kot deveturni zaprti seji seznanjal z memorandumom za zagovor Slovenije pred arbitražnim sodiščem glede razdelitve meje med Slovenijo in Hrvaško. Obe državi morata svoja memoranduma, na podlagi katerih bo določena kopenska in morska meja med državama, poslati na arbitražno sodišče v Haag do 11. februarja.

Pri slovenskem memorandumu je prejšnji teden nastal zaplet, saj vlada ni želela potrditi četrtega poročila, vključeval je predmet spora, strokovne skupine MZZ-ja, ki jo je vodila Simona Drenik in je vključevala več kot 20 strokovnjakov za pravo, mednarodno pravo, zgodovinarje, geografe, strokovnjake s področja hidrografije in kartografije. Sodelovali pa so tudi odvetniki, ki bodo Slovenijo zastopali pred arbitražnim sodiščem.

"Zadeve niso dobro pripravljene. Če ste v šoli napisali slab spis ali slabo odgovarjali na vprašanja, kaj je rekla učiteljica?" je prejšnji teden po seji vlade o tem, zakaj niso potrdili predmeta spora, razložil predsednik vlade Janez Janša in gradivo poslal v razpravo parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko.

Predloge strokovne skupine MZZ-ja je na drugi strani ves čas podpiral zunanji minister Karel Erjavec in z njim so očitno prepričali tudi poslance. Erjavec je po včerajšnji seji povedal, da so bili poslanci s predstavitvijo in argumentacijo zadovoljni. Sam pa upa, da bo vlada gradivo sprejela in ga pravočasno poslala na arbitražno sodišče v Haag. Predmeta spora pa niso v ničemer spreminjali, čeprav so se med torkovo sejo pojavljali komentarji, da bo dosežen nekakšen kompromis.

Za zaplet je poskrbel 25. junij
Med povabljenimi na včerajšnjo sejo odbora za zunanjo politiko so bili predstavniki Zavoda 25. junij - Marjan Podobnik, Duša Krnel Umek in Daniel Starman, ki sicer niso bili člani strokovne komisije MZZ-ja, sami pa so pripravili alternativni predmet spora, predvsem kar se tiče kopenske in morske meje v Istri. Starman je sicer zatrjeval, da so del strokovne skupine za "pravo, zgodovino in pravičnost" in da pričakujejo razumno rešitev za celotno Slovenijo, to je odprt, neoviran dostop na odprto morje.

Neuradno naj bi predlagali, da naj Slovenija zahteva potek meje po Savudrijskem polotoku, tako da bi Slovenija pridobila celoten Piranski zaliv. Zgodovinarka Krnel Umek je namreč v javnosti zagovarjala zgodovinska dejstva, da je nekoč pod Piran sodil tudi Savudrijski polotok in da bi morali mejo med državama določati glede na leto 1918, ko je razpadla habsburška monarhija, in ne ob razpadu Jugoslavije.

Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je razkril, da so bili člani 25. junija pod Pahorjevo vlado imenovani v "neke podskupine projektne enote, imenoval jih je minister Samuel Žbogar. Bodisi so bili člani zgodovinske komisije, komisije za pravo.“ Marjan Podobnik pa je bil imenovan v skupino za pravičnost, vendar se ta skupina ni nikoli sestala.

Tvorci alternativnega predloga naj bi se po Horvatovih besedah s predlogom MZZ-ja strinjali v 95 odstotkih. Vendar kot kaže, na koncu ni prišlo do nekakšnega kompromisnega predloga oziroma so prevladala pojasnila pravne stroke, da bi s kompromisom tvegali, da celotna argumentacija Slovenije ne bi vzdržala. "Argumentacija je pripravljena kot mozaik, in če umakneš en kamenček iz tega mozaika, potem lahko celotna argumentacija pade. Gre za zelo strokovna, zelo zahtevna pravna vprašanja," je po seji pojasnil Erjavec.

Kaj je zmotilo Janšo?
Predsednik Janez Janša se je prejšnji teden v Parizu srečal z dvema od treh tujih odvetnikov, ki bodo zastopali Slovenijo v Haagu. Prav onadva pa naj bi ga prepričala, da "šolski spis" ni bil tako slabo napisan. "Do ponatankosti so pojasnili, kakšen je memorandum in kakšna je obramba Slovenije pred arbitražnim sodiščem. Mislim, da tudi predsednik vlade podpira ta predlog," je pred sejo odbora za zunanjo politiko povedal Erjavec.

Predsednik vlade Janez Janša pa je še enkrat izkazal precejšnjo nenaklonjenost arbitraži, ki je bila sicer potrjena na referendumu. "Razprava na odboru je poglobljena, predvsem pa zelo koristna. Prisotno je tudi spoznanje o omejitvah, ki jih prinaša sam arbitražni sporazum, in tukaj je na slovenski stroki, slovenski politiki, da se, kolikor je pač mogoče, poenoti in izkoristi manevrski prostor, ki ga je mogoče z memorandumom zavzeti ob jasnem spoznanju, da zunaj tega, kar določa sam arbitražni sporazum, ki je bil v Sloveniji sprejet na referendumu, ni mogoče iti," je povedal Janša.

Po naših neuradnih informacijah, gradivo za memorandum je namreč zaupne narave, naj bi Slovenija predlagala razmejitev meje po katastru. Tako bi Sloveniji pripadlo tudi 113 ha zemlje na južnem bregu Dragonje in trije zaselki Mlini-Škrilje, Bužini in Škodelin. Slovenija pa naj bi posledično izgubila vojašnico na Trdinovem vrhu. Glede meje na morju naj bi bila Slovenija v dobrem položaju tudi zaradi sečoveljski solin, ki jih je vseskozi upravljala in ki ne spadajo pod katastrsko razdelitev.

Janša pa naj bi bil po nekaterih informacijah naklonjen zahtevi, da bi morala Slovenija zahtevati kopensko mejo na kamnolomu v Kaštelu, nekaj 100 metrov stran, kjer naj bi sicer nekdaj potekala republiška meja. S tem naj bi imela Slovenija boljše izhodišče tudi pri določanju morske meje. Vendar bi bila s tem ogrožena argumentacija, ki temelji na katastrski razdelitvi.

Vlada naj bi ravno zato prejšnji teden zavrnila poročilo strokovne skupine MZZ-ja, vendar naj bi zdaj njihov predlog potrdila na prihodnji seji.