Na objavo čaka še več kot 800 depeš ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, tudi iz časov slovensko-hrvaških arbitražnih pogajanj, zato so se v Pogledih Slovenije spraševali, ali se bo slovenska politika zatresla do temeljev.

Na to in povezana vprašanja so v oddaji odgovarjali geopolitični analitik Laris Gaiser, uradni govorec vlade Milan Balažic, nekdanji veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, evropski poslanec Lojze Peterle, obramboslovec Klemen Grošelj, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu 'Jožef Stefan' Mišo Alkalaj in evropski poslanec Jelko Kacin.

"Odpravnik poslov ni lagal"
Gaiser je prepričan, da odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu ni lagal: "Naš predsednik je to delal. Napaka ni v tem, da je pogojeval obisk v ZDA z zapornikom iz Guantanama, to je popolnoma normalno. To je delal Pahor. O tem se ne sme pogovarjati z nižjim uradnikom, moral bi se pogovarjati z nekom svojega ranga," meni.

S tem se strinja tudi Kacin, ki je opozoril, da je odpravnik poslov sicer prvi uradnik tukaj, a Pahor se o tem ne more dogovarjati. "Za to ima protokol in zunanje ministrstvo," je spomnil.

Balažic: Dve depeši sta premalo za končni sklep
"V politiki zadošča neka običajna etika. Sklepati na podlagi ene ali dveh depeš je, kot da bi knjigo ocenjevali na podlagi ene strani. Diplomacija temelji na zaupnosti," pa je dejal Balažic.

"Na to gledam malce z razdalje in vidim, kako to odmeva v Bruslju. Danes in včeraj mi je bilo malce nerodno. Začenjajo se prva vprašanja, kako poslujemo, na ta račun slišim šale, npr. še dobro, da je šlo samo za 20 minut, če bi šlo za eno uro, bi pa dobili tri zapornike. Odprta so vprašanja, kako delujemo kot država. Predsedniku ni bilo treba iti urejat zadeve na ta način," meni tudi Peterle.

"Problem je način"
"Problem je način," je izpostavil Gaiser. Z njim se strinja tudi Grošelj. "Če bi uporabil neke svoje kanale, bi se lahko umaknil. Če bi želel oseben stik, pa bi lahko odpravnika poklical k sebi," je pojasnil.

Gaiser trdi, da je bilo izpod časti, da se je o tem dogovarjal Pahor. Balažic pa mu odgovarja: "To je njegov osebni stil, ki je, kakršen je. Takšen je kot politik, obišče tudi še kakšna druga veleposlaništva."

"Države vedo, kaj bi lahko bilo v še neobjavljenih depešah"
Ameriška dopisnica Vlasta Jeseničnik dejala, da so predstavnike nekaterih držav poklicali iz ameriškega State departmenta in jim povedali, kaj bi lahko bila vsebina naslednjih depšeš, ki jih bo razkril WikiLeaks. "Očitno je, da države vsaj približno vedo, kaj bi lahko bilo v depešah, ki jih bomo brali v prihodnjih dneh," je dejala.

Njene besede je Balažic potrdil: "Vemo, na kaj se bodo te depeše nanašale. Ameriška zunanja politika se je v zadnjih letih največ ukvarjala z odnosi med Slovenijo in Hrvaško. Opozarjam, da vsi ti pogovori niso uradna politika Slovenije in ZDA. Brez takih pogovorov ne bi imeli zahodne meje, ne brionskega sporazuma ne arbitražnega sporazuma. Določen del diplomacije je tajen."

Gaiser je dodal, da so to stare depeše, ki ne povedo nič novega: "Večino tega smo že pisali v razpravah in knjigah."

WikiLeaks pa ni razburil samo slovenske javnosti, temveč tudi svetovno. Ponekod, na primer v sosednji Italiji, se že vrstijo napovedi, da bodo zaradi razkritja depeš padale vlade. V četrtek je odmevala tudi objava depeše, v kateri je zapisano, da je Rusija skorumpirana avtokratska kleptokracija in da njen premier Vladimir Putin sodeluje z mafijo.

Je jezik v depešah normalen?
Težava, ki je bila izpostavljena v oddaji, pa je tudi jezik, ki ga uporabljajo ameriški diplomati, ko v diplomatskih depešah opisujejo profile predsednikov držav in vlad. "Neposrednost je šokirala ves svet," je dejal Slak. Gaiser pa je pojasnil, da je ta jezik popolnoma normalen. Depeše morajo biti napisane čim krajše, jasne, pravi.

WikiLeaks tako npr. ženo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva slika kot spletkarko, žensko, ki sestavlja seznam politikov, ki so predsedniku nelojalni, francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pa kot cesarja brez oblačil. Iranskega predsednika so primerjali s Hitlerjem.

Gaiser je razkril še, da so pred kratkim našli novo depešo, v kateri piše, da se je italijanski premier Silvio Berlusconi z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom dogovarjal za odstotke pri prodaji plina.

"Najbolj zajedljiv jezik je v depešah, povezanih z Veliko Britanijo," je spomnil Alkalaj. Ne glede na vse, na nove zakone, poostren nadzor se bo to še vedno dogajalo, je napovedal. Gaiser pa je prepričan: "Zdaj bo šla diplomacija v dve smeri. Po eni strani bo bolj javna, po drugi pa bolj tajna."

WikiLeaks tudi o depešah o slovensko-hrvaški meji
WikiLeaks pa naj bi razkril okoli 60 depeš, ki so nastale v času pogajanj Slovenije in Hrvaške o meji.

O tem Gaiser meni: "Imeli bomo še veliko zanimivega za prebrati. Če smo zdaj dobili udarec po levi, bomo potem dobili udarec po desni."

"Večina diplomacij ve, kaj si kdo misli o drugem. Zanimivo pa je, da v teh dokumentih EU ne igra nobene vloge," je opomnil Grošelj. Kacin pa mu je odgovoril, da so to bilateralne depeše, o odnosih med ZDA in posamezno državo.

"Stopnja nelagodja bo ostala. Hilary Clinton ne bo mogla popraviti vse škode. Diplomati bodo razmišljali o tem, kaj in na kakšen način se bodo pogovarjali," je o tem, kakšen bo odnos sveta do Amerike, dejala Jeseničnikova.

Peterle pa meni: "Na koncu bo iz tega več škode. Dvomim, da bomo po vseh teh razkritjih kaj boljši. V posameznih državah pa bo gotovo prišlo do drugačnega režima."