Rezultati ankete kažejo, da se stroški za elektronske komunikacije gospodinjstvom povečujejo. Tako le pet odstotkov anketiranih gospodinjstev mesečno plačuje manj kot 25 evrov, 28 odstotkov pa plačuje več kot 70 evrov. Prav tako je 28 odstotkov anketirancev odgovorilo, da je zaradi previsokih stroškov že razmišljalo o prekinitvi naročniškega razmerja za posamezne storitve.

Ključni dejavniki pri izbiri ponudnika spleta so kakovost storitev, cena in paketna ponudba. V primerjavi s preteklimi leti se je močno znižala pomembnost dejavnika hitrost, ki je iz lanskih 41 odstotkov padla na šest odstotkov. Še vedno obstaja velik delež končnih uporabnikov, ki za hitrejši splet niso pripravljeni plačati več. Najpomembnejši razlog za menjavo ponudnika paketnih storitev je nižja cena, ki pa mu tesno sledi kakovost storitev.

Govorilnice še v uporabi
Največ anketiranih gospodinjstev uporablja storitve kabelske televizije, sledi ji IP-televizija. Končni uporabniki se odločajo za izbrani tip dostopa do televizije zato, ker je vključena v paket, sledi razlog dodatne storitve, šele na tretjem mestu je programska shema. Skoraj polovica anketiranih je odgovorila, da nameravajo v prihodnosti okrepiti uporabo funkcije časovnega zamika. Prav tako bodo pogosteje predvajali vsebine neposredno s spleta, si ogledovali videe na zahtevo, uporabljali storitve e-uprave ter delali in se izobraževali na daljavo.

Anketa pa je pokazala, da telefonske govorilnice včasih še služijo svojemu namenu, saj jih uporablja odstotek vprašanih. Uporaba telefonskih govorilnic sicer ni presegla treh odstotkov od leta 2014, saj ima 98 odstotkov gospodinjstev mobilne telefone.

Preoblikovanje pošt se bo nadaljevalo
Pošta Slovenije bo letos nadaljevala preoblikovanje mreže poštnih uradov, saj - kot pojasnjujejo na Pošti - se je v zadnjih enajstih letih število najpogostejših poštnih storitev, ki jih uporabniki opravijo na okencih, zmanjšalo za polovico. Zato spreminjajo poštno omrežje z uvajanjem pogodbenih pošt. S tem uporabniki pogosto niso zadovoljni, zato so se obrnili na Akos, kjer pa odgovarjajo, da so njihove pristojnosti omejene.

Pogoja za zaprtje poštnega urada ali njegovo preoblikovanje sta, da je v vsaki občini en poštni urad in da za 95 odstotkov prebivalcev do najbližje pošte ni več kot 4,5 kilometra zračne razdalje. Prav tako mora Pošta Slovenije kot izvajalka univerzalne poštne storitve vsaki vlogi za preoblikovanje ali zaprtje poštnega urada priložiti tudi mnenje krajevne skupnosti, vendar pa to mnenje ni zavezujoče.

Spremenjenim potrebam uporabnikov se prilagajajo v vseh državah EU-ja, primerjave pa kažejo, da ima slovenska pošta precej velik delež lastnih pošt. Ta je namreč 75-odstoten, medtem ko ima npr. nemška pošta samo 0,1 odstotka lastnih pošt, ostale pa so pogodbene. Ta delež je skromen tudi na Nizozemskem, kjer znaša 0,3 odstotka, v Veliki Britaniji znaša 3,2 odstotka, manj kot deset odstotkov lastnih pošt pa imajo pošte tudi na Irskem in Finskem.