prepovedane droge uživali v nadzorovanem okolju.

Na posvetu med predstavniki ministrstev, stroke in nevladnih organizacij, ki ga je organizirala Mestna občina Ljubljana (MOL), so tako v prvi vrsti preizpraševali vprašanje zakonitosti vzpostavljanja varnih sob oziroma prostorov, kjer bi uživalci drog odmerke prejeli v varnem okolju s sterilnim priborom in možnostjo medicinske pomoči. Komisija RS za medicinsko etiko je namreč pred srečanjem izdala odklonilno mnenje do varnih sob.

A predstavniki ministrstev poudarjajo, da pravnih zadržkov do ustanovitve varnih sob ni. Jože Hren z ministrstva za zdravje je tako poudaril, da obstoječa zakonodaja omogoča vzpostavitev varnih sob. Prav tako je poudaril, da so varne sobe predstavljene tudi v nacionalnem programu na področju prepovedanih drog in spremljajočih akcijskih načrtih. Prav tako kazenski zakonik določa izjemo pri kaznivem dejanju omogočanja uživanja drog. Da bi morali varne sobe vzpostaviti čim prej je poudaril tudi predstojnik centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Andrej Kastelic in dodal, da to ni vprašanje za etično komisijo, temveč upoštevanje primerov dobrih praks.

Na to se je odzval Predsednik Komisije RS za medicinsko etiko Božidar Voljč in poudaril, da so se na komisiji do varnih sob opredelili, saj so bili za mnenje zaprošeni. "Mi smo preštudirali primere praks iz tujine in posledice. Sterilna igla je pomembna zadeva, saj preprečuje okužbe in v nekaterih okoljih se kažejo spodbudni vplivi v smislu, da je teh okužb manj." So se pa pri komisiji ustavili pri tem, da je promet z nedovoljenimi drogami prepovedan in etična komisija ne more spremeniti z nikogaršnjim soglasjem. Voljč je pri tem poudaril, da bi varne sobe pomenile tudi preprodajo drog in s tem pasivno podporo tej praksi. Prav tako pa je po Voljčevih navedbah vprašanje tudi, kaj bodo ljudje uživali, saj izdelki s črnega trga lahko vsebujejo najrazličnejše primesi. "Drugo vprašanje pa je, ali boste obvestili starše tistih, ki se pridejo injicirati," je še dejal Voljč.

Sicer pa sta tako Hren kot tudi predstavnica ministrstva za delo Marjeta Ferlan Istinič poudarila, da država namenja različna sredstva za programe, povezane s prepovedanimi drogami. "Tudi naše ministrstvo prek finančnih mehanizmov podpira te programe, mi smo na letni ravni namenili 700 tisoč evrov, poleg tega pa smo pridobili dodatnih 3,3 milijona evrov iz evropskih socialnih skladov, da smo vzpostavili dva mobilna centra in ju prek javnih razpisov dodelili zdravstvenemu domu Ptuj in Slovenj Gradec," je dejal Hren. Marjeta Ferlan Istinič pa je poudarila, da ministrstvo podpira programe, ki jih oblikujejo na podlagi izkušenj s terena.

Stanislav Vrečar z ljubljanske policijske uprave pa je poudaril, da policija prepovedanim drogam posveča dobršen del svojega dela, saj je vsak dan na tržišču kaj novega. "Opažamo pa tudi primere, ko uživalci poskušajo priti do denarja za nakup prepovedane droge; tedaj ne razmišljajo veliko, zato se pojavljajo vlomi, drzne tatvine, nasilje." Vrečar je ob tem dejal, da se njihovo delo razširja od ulične preprodaje do mednarodnega sodelovanja pri kriminalnih združbah. "Se pa zavedamo, da sama represija ni dovolj, zato vlagamo tudi v preventivne aktivnosti. Tako imamo preventivno gradivo, ki ga predstavljamo na osnovnih in srednjih šolah, kjer poskušamo predstaviti nevarnosti, ki jih prepovedane droge prinašajo."

Vrečar je ob tem dejal, da se odzivajo tudi na vsa opozorila o preprodajalcih drog, a praviloma tistega, ki je umaknjen iz ulice, hitro nadomesti drug. Je pa poudaril tudi, da statistika ne kaže bistvenega povečanja policijskih obravnav na tem področju oziroma, da "ne moremo govoriti o nekem drastičnem povečanju teh težav". Čeprav stanovalci na Kotnikovi ulici v Ljubljani in preostalih sosesk, kjer se pojavljajo odvisniki, na občino pogosteje naslavljajo prošnje, naj nekaj uredi.

Milan Krek z nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem poudaril, da je tako v Ljubljani kot tudi delu Kopra problematičen pojav "odprte scene", zato je razumljivo, da so stanovalci sosesk slabe volje. "Seveda majhna soseska, ki je obremenjena z odvisniki iz Ljubljane in tudi iz drugih krajev, slej ko prej čuti posledice, saj so tam, kjer so odvisniki, tudi preprodajalci in posledično kriminal." Krek je poudaril, da niso dovolj samo nizkopražni programi, varne sobe in terapije, temveč potrebujemo tudi programe v zaporih in podobno. "Ta problem se ne da rešiti s spopadom, ker na koncu vsi izgubimo," je dejal Krek.

Predstavniki nevladnih organizacij pa so opozorili, da je razpršenost odprte scene v prvi vrsti posledica zaprtja prostora "za zidom" na Metelkovi ulici, vsak podoben ukrep pa ima podobno posledico. Tako je Eli Zamernik iz društva Stigma poudarila, da je postavitev varnostnika na Kotnikovi ulici posledično privedla, da so vsi ti uporabniki sedaj na Petkovškovem nabrežju. Poudarila je tudi, da klasičnih odvisnikov od heroina ni več in da je sedaj veliko več uporabnikov tablet in sintetičnih nadomestkov za kokain.

Niso pa vsi uporabniki drog tudi obiskovalci dnevnih centrov in tudi ti ljudje, tako Zamernikova, potrebujejo svoj prostor. "Dejstvo je, da ne bodo izginili. Mi imamo lahko 50 dnevnih centrov, kjer ni dovoljena uporaba in preprodaja drog. Potem pa se zgodi tisto, da je vsak uživalec tudi preprodajalec, in oni potrebujejo prostor, kjer imajo svoj mir." Je pa težava v lokaciji, saj že v poskusu iskanja kraja na ministrstvu niso našli skupnega jezika. Poudarila je, da tudi akcije policije nimajo pretiranega učinka, "potem pa pišemo pritožbe zato, ker policija nekomu najde eno tableto, a to je pač dejstvo". Težava pa so tudi starejši odvisniki, ki jih pestijo zdravstvene težave.

Da se navade odvisnikov spreminjajo in da se nekdanji odvisniki od heroina umikajo odvisnikom z drugačnimi navadami, je poudaril tudi Kastelic in dodal, da z novimi sintetičnimi drogami postajajo agresivni tudi uporabniki, ki drugače ne izkazujejo nasilnega vedenja. Glede predloga, da bi se odvisnikom zagotavljalo čisti heroin, je Kastelic dejal, da "je tveganje, ki ga prinaša vbrizgavanje neznane droge tudi del vznemirjenja uživalca, ki pogosto ne ve, kakšen občutek ga čaka". Je pa Kastelic poudaril, da bi morali metadonski program razpršiti po različnih zdravstvenih domovih, saj če je uporabnikov več kot 150, začnejo stvari uhajati iz rok. Kastelic je ob tem poudaril, da je praviloma problematična manjšina uporabnikov metadonskega programa.

Ob koncu razprave je ljubljanski župan Zoran Janković poudaril, da ima Ljubljana zagotovljena sredstva za prostor, namenjen odvisnikom, če je to edino, kar je potrebno, a obenem dodal, da je velika težava v tem, da mora biti ta prostor znotraj notranjega mestnega obroča, saj odvisnikov na obrobje ne bo, ker se gibljejo tam, kjer lahko pridobijo denar za svojo odvisnost. Janković je stroko pozval, naj pripravi predloge za umestitev takega prostora, na občini pa bodo to skušali uresničiti.