Slovenija nima izbire zaradi odzivov držav severneje od nas, je dejal Zdravko Počivalšek. Foto: Reuters
Slovenija nima izbire zaradi odzivov držav severneje od nas, je dejal Zdravko Počivalšek. Foto: Reuters
false
Ograjo so začeli postavljati tudi ob Kolpi, kar nekatere že skrbi, kako bo to vplivalo na turizem. Foto: Goran Rovan
false
Nekaj prebežnikov še vedno iščejo. Foto: EPA
Ograja tudi v Beli krajini
Transport beguncev vznemirja krajane

Na odprto pismo, ki ga je na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška naslovil direktor črnomeljskega Razvojno izobraževalnega centra Bela krajina Peter Črnič, je Počivalšek odgovoril z besedami, da je bil omenjeni ukrep postavljanja ograje nujen zaradi odzivov naše severne sosede, ki prav tako pripravlja ograjo. Čeprav bodo začasne tehnične ovire zarisale sled v življenje na obmejnem območju in otežile izvedbo tamkajšnjih družabnih in turističnih dejavnosti, so nujne, je dodal.

Za postavitev so se odločili, ker je slovenska južna meja tudi schengenska meja, katere varovanje omogoča nemoteno delovanje vse države, je pojasnil Počivalšek. Tako Slovenija kot vsa Evropa se namreč spoprijemata z izjemnimi okoliščinami, vlada pa se nanje odziva po najboljših močeh. Na vladi so prepričani, da bodo s postavitvijo ovir k podobnim ukrepom spodbudili tudi druge države na balkanski poti in tako bi se upočasnili prihodi večjih prebežniških skupin ali pa bi se njihova pot celo delno preusmerila, je še dejal.

Belokranjsko pismo ministru
Črnič je ministru Počivalšku pisal kot gospodarstveniku z dolgoletnimi izkušnjami v turizmu, v pismu pa ga je opozoril na negativne posledice ograje za turistično dejavnost in s tem obubožano gospodarstvo v eni najrevnejših slovenskih regij.

V pismu opozarja na demografsko ogroženost Bele krajine, na slabe prometnice in zapostavljenost. Turizmu pa bi po Črničevem mnenju največji udarec zadala ograja, ki bi ljudem in živalim praktično presekala dostop do reke Kolpe.

Ograja tudi V Beli krajini
Ograjo so začeli postavljati v bližini vasice Božakovo, v metliški občini, kjer poteka meja na reki Kolpi, blizu pa je tudi maloobmejni mejni prehod. O tem je vojska obvestila tudi lastnike zemljišč in metliškega župana, ki je pojasnil, da bodo vojakom pri postavljanju ograje z odstranjevanjem grmovja in drevja pomagali tudi gasilci, je še poročala TV Slovenija.


Smrt prebežnice v ptujski bolnišnici
Med prebežniki, ki so jih na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje sprejeli v nedeljo pozno popoldne, je bila tudi domnevna državljanka Sirije, ki je tožila zaradi hudih bolečin v trebušni votlini in prsnem košu. Po prvi zdravniški pomoči so jo v spremstvu sina in nečaka odpeljali v ptujsko bolnišnico, od koder so danes sporočili, da je umrla. O njeni smrti so obvestili svojca.

Deset prebežnikov samovoljno zapustilo center
V ponedeljek zvečer je sicer okoli 10 prebežnikov samovoljno zapustilo sprejemni center v Dobovi, a so jih po poročanju TV Slovenija že vse izsledili. Takšni samovoljni odhodi naj bi se zgodili že večkrat.

Danes v državo vstopilo 5.400 prebežnikov
Na mejnem prehodu v Dobovi so danes sprejeli tri vlake z več kot 3.000 prebežniki, še enega z okoli tisoč ljudmi pričakujejo zvečer, napovedan je tudi peti. Vsem prebežnikom so po prihodu v Slovenijo nudili zdravstveno in humanitarno oskrbo

Okoli 3.000 prebežnikov je trenutno v Šentilju, od koder so jih Avstrijci danes v svojo državo sprejeli 1.900. V Šentilju pričakujejo prihod še enega vlaka iz Dobove z okoli tisoč ljudmi. Po podatkih mariborske policijske uprave zvečer pričakujejo tudi šest avtobusov, prav tako iz Dobove, kamor bodo predvidoma pripeljali 367 prebežnikov.

V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je bilo zjutraj 1.244 prebežnikov, prav vse pa so v dveh skupinah v Avstrijo sprejeli avstrijski varnostni organi. Popoldne je v tja prispelo novih 540 prebežnikov, ki so jih dopoldne v Petišovce z desetimi avtobusi pripeljali iz Hrvaške.

Skupaj je od sredine oktobra v Slovenijo vstopilo 227.563 migrantov.

Ograja tudi v Beli krajini
Transport beguncev vznemirja krajane