Predsednica odbora Tamara Vonta iz Gibanja Svoboda je nujno sejo sklicala, da bi razpravljali o krnitvi novinarske in uredniške avtonomije ter pravice do obveščenosti kot poslanstva javnega RTV-ja.

"Za sklic seje sem se odločila zaradi skrb vzbujajočega dogajanja na javni RTV, ki smo mu priča .že nekaj časa. Ampak v zadnjih dneh je postalo jasno, da je nekaj narobe, celo površnim opazovalcem," je v uvodu povedala poslanka Gibanja Svoboda in predsednica odbora za kulturo Tamara Vonta. Druga skrb vzbujajoča stvar pa je po njenih besedah ukinitev dopisništev RTV Slovenija v tujini.

Vodstvo zavoda naj tudi preneha izvajati politično motivirane kadrovske in druge spremembe na zavodu, so nato pozvali na seji, na kateri so se osredinili na novinarsko avtonomijo in pravico do obveščenosti kot poslanstva RTVS. Od programskega sveta zavoda pa želijo, da svoje delo opravlja nepristransko in strokovno delo ter v skladu z zakonom o RTV Slovenija.

Predlogov sklepov SDS-a, po katerih bi vlado pozvali h končanju političnega pritiska na vodstvo RTV Slovenija, vodstvo in kolektiv v zavodu pa k prenehanju medsebojnega obračunavanja, pa niso sprejeli.

Sorodna novica Na shodu na Trgu republike zahtevali nujnost ukrepanja za ohranitev javnega RTV-ja

Novinarski sindikati so na nedopustne pritiske, posege v novinarsko delo, škodljive programske poteze vodstva in posledično številne odhode novinarjev v ponedeljek vnovič opozorili s stavko in shodom na Trgu Republike. Pogajanja z generalnim direktorjem RTV-ja Andrejem Grahom Whatmoughom namreč niso prinesla napredka. "V stavki gre zgolj zato, da bi dobro plačani novinarji zamenjali nas, mene, predsednika programskega sveta in odgovorno urednico informativnega programa na TV Slovenija, mnogo manj pa jih zanimajo najnižje plače in rešitve za kadrovsko stisko tudi v informativnem programu TV Slovenija," je generalni direktor RTV Slovenija pred odborom DZ-ja komentiral novinarsko stavko. Očitke o cenzuri pa je zavrnil.

Predstavnica pogajalske skupine stavkovnega odbora RTV-ja Ksenija Horvat je ob trditvah generalnega direktorja TV Slovenija, da stavka le novinarski sindikat, preostala dva reprezentativna sindikata pa ne, poudarila, da to ne drži in da svet delavcev zastopa vse zaposlene na RTV-ju in da so nevzdržne razmere razširile čez meje informativnega programa. "Vendar je informativni program tisti, ki je najbolj na udaru. To, kar se nam dogaja v zadnjem letu dni, je demontaža informativnega programa," je poudarila in opozorila, da je v zadnjem času zaradi nevzdržnosti delovnih razmer informativni program zapustilo na desetine ljudi.

Po besedah predsednice sveta delavcev RTV Slovenije Petre Bezjak Cirman je generalnega direktorja v torek s sklepom k takojšnjemu in nepreklicnemu odstopu pozval svet delavcev. Med razlogi so nespoštovanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in statuta RTV-ja ter nevzdržne razmere v zavodu in njegovo slabo vodenje.

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough in predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič sta sejo odbora DZ-ja po svojih prebranih izjavah zapustila.

"Razprava je smiselna, če na njej sodelujejo neposredno udeleženi, še posebej, če očitki letijo na vodstvo RTV Slovenija. To, da gredo po 35 minutah z razprave, potem ko povedo svoje in niso pripravljeni poslušati drugih, je eden od vsebinskih delov problema, ki ga imamo na RTV Slovenija," je njun odhod komentiral sindikalist Branimir Štrukelj.

"Sporočilo civilne družbe in zaposlenih na RTV Slovenija je jasno. Ogrožena sta značaj javne RTV kot javnega medija in njena zmožnost opravljati svoje poslanstvo, torej izobraževati, obveščati in poskrbeti, da so kakovostne informacije in druge medijske vsebine na voljo vsem državljanom. Zato je treba ukrepati in javni RTV zagotoviti potrebno avtonomijo za profesionalno delovanje in njen dolgoročni razvoj," pa je med drugim pojasnila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik pa je opomnila, da se mora hkrati z depolitizacijo javnega zavoda rešiti tudi vprašanje ustreznega financiranja RTV Slovenija. Izrazila je upanje, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi.

Marko Milosavljević s FDV-ja je opozoril, da je gledanost nacionalne televizije v času aktualnega vodstva padla tudi za 20 odstotkov. Ta podatek med drugimi po njegovi oceni kaže na povzročanje velike škode zavodu. Pri tem je spomnil na statut zavoda, po katerem generalnemu direktorju preneha funkcija pred potekom mandata, če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Podpora vodstvu iz vrst SDS-a

Poslanka SDS-a Alenka Jeraj pa je med razpravo med drugim povedala, da RTV Slovenija izgublja ugled že vrsto let in da predvideva, da je posledica tega tudi izguba gledalcev. "Nekateri želijo nekaj narediti, nekateri pa bi to nadaljevali do bridkega konca., tudi če za vsem ostane pogorišče," je dejala. Po njenih besedah je odgovornost vodstva poskrbeti za učinkovit javni servis, kar mu tudi uspeva. Ob opozorilih, da vodstvo ne posluša nezadovoljnih novinarjev, pa je dejala, da bo treba težave reševati znotraj hiše. Le tam je po njenem prepričanju pravo mesto za to.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik pa je glede napovedane ukinitve dopisniške mreže kritiziral potezo zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je po njegovih besedah neodvisnega direktorja RTV-ja pozvala, naj ne ukinja dopisniške mreže, ter da bi morali tudi po njenem pozivu sklicati odbora za kulturo in morda tudi za zunanje zadeve.

Tatjana Greif (Levica) opomnila, da so mediji v demokraciji četrta veja oblasti. Brez neodvisnih medijev je po njenih besedah nemogoče kritično nadzorovati oblast. "Glede na dogajanje v RTV Slovenija se moramo strezniti, da smo na robu propada," je posvarila.

Mojca Pašek Šetinc (Svoboda) je ob tem, kar se dogaja na RTV-ju, izrazila žalost. Vodstvo po njenih besedah posega v program, umika zaposlene, jih premešča z enega na drugi televizijski program. Vodstvo in programski svet delujeta v smeri uničenja zavoda, meni. "Zavedate se, da tega medija ne morete prevzeti," je poudarila. "Ker tega ne morete, ga želite uničiti," je dodala. Toda javna RTV je po njenih besedah od vseh, ne pa od določenih posameznikov ali strank.

Pričakovanje ukrepov DZ-ja

Novinarski sindikati od državnega zbora pričakujejo čimprejšnje ukrepanje. Predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Helena Milinković je ob tem spomnila, da je državni zbor tisti, ki imenuje programske svetnike, je ustanovitelj zavoda in tisti, ki mora skrbeti za pravilnost poslovanja in za uresničevanje poslanstva javne radiotelevizije.

Kot poudarjajo, je nujna sprememba zakonodaje, ki bo omogočala neodvisno novinarsko delo. Predsednica sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik tako vlado kot državni zbor zato poziva, "da poiščejo vzvode, s katerimi lahko, brez političnega vmešavanja, vendarle rešijo javni zavod RTV, povrnejo zaupanje v to javno medijsko hišo in da si bodo ponovno zaupali tudi zaposleni, ki pod tem pritiskom pogosto klecnejo".

Sorodna novica Stavkajoči: Vodstvo izvaja cenzuro, kar razumemo kot resno oviranje stavke

Novinarji informativnega programa Televizije Slovenija in MMC-ja so, kot je znano, v ponedeljek od 14. do 23. ure nadaljevali stavko, ki so jo začeli 23. maja. Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač v zavodu ter socialni dialog.

Koordinacija je sicer na dan stavke opozorila, da so novinarji doživeli cenzuro, ki je najhujša oblika posega v novinarsko delo. Grah Whatmough in odgovorna urednica informativnega programa televizije Jadranka Rebernik sta namreč na dan stavke skrajšala televizijske dnevnoinformativne oddaje na nekaj minut in prepovedala predvajanje oddaje Tednik, čeprav je stavkovni odbor nameraval pripraviti neokrnjene dnevnoinformativne oddaje, Tednik pa bi obravnaval pomen javnih medijev.