Medtem ko so se nasprotniki privatizacije zbrali na protestu v središču Ljubljane, so se zagovorniki privatizacije, ki se zavzemajo za depolitizacijo slovenskega gospodarstva, sešli v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Na okrogli mizi poudarjajo pomen privatizacije za razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Podjetniki, ki predstavljajo svoje izkušnje, pa se strinjajo, da državno lastništvo zavira gospodarsko rast in razvoj Slovenije.

"Zmaga naj tisti, ki ponudi več"
Predsednik društva Evropska Slovenija, eden izmed organizatorjev današnjega srečanja, Damir Črnčec je na začetku dejal, da je privatizacija "del prave poti, kako spremeniti Slovenijo v drugačno družbo".

Spomnil je, da so pobudniki peticije zbrali že več kot 11.000 podpisov, in dodal, da hočejo "prihodnost, ki ne bo ujeta v zablode preteklosti". Prav tako je prepričan, da so številni podpisniki tako razbili mit, da vsi v Sloveniji nasprotujejo privatizaciji. "Zavzemamo se za transparentno in javno privatizacijo, zmaga pa naj tisti, ki ponudi več," je še dodal Črnčec.

Edina funkcija podjetja, da ustvarja dobiček
Prek videokonference se je oglasil Andrej Mertelj, ustanovitelj Datalaba. Spomnil je, da je osnovna in edina funkcija podjetja, da ustvarja dobiček. "Za socialno korektivo imamo Karitas, za zaposlovanje pa zavod," je poudaril in dodal, da se v Sloveniji pogosto zgodi, da kateri izmed sistemov ne deluje, njegova vloga pa se nato nadomesti tudi s podjetji v državni lasti. Trenutno poslovno okolje v Sloveniji je opisal kot kaotično, edini vlagatelji, ki so v tako vseeno pripravljeni vlagati, pa so po njegovem mnenju špekulanti.

Ekonomist Igor Masten je prepričan, da je zaradi prepletenosti lastniške in upravljavske strukture nastal konflikt interesov, kar je onemogočilo učinkovito spopadanje s krizo. Če hočemo izboljšati upravljanje, moramo presekati vpliv interesnih skupin v gospodarstvu, je prepričan. "Če se privatizira, se privatizira do konca - ampak ne razprodaš, le izboljšaš upravljanje," dodaja.

Privatizacija kot začetek zagona
Podjetnik Igor Akrapovič privatizacijo vidi kot prvo osnovo zagona, ki bi državi zagotovila srednjeročna in prepotrebna sredstva za reforme, po njegovem mnenju bi v državo pripeljala svež kapital, razvoj in priključitev progresivnim srednjeevropskim gospodarskim tokovom.

"Privatizacija je v svetu popolnoma normalna, mi pa o njej razpravljamo, kot da je to neko zlo," pa je prepričan Marjan Batagelj, ki je sicer poudaril, da ne želi, da privatizacija postane ideološko vprašanje, da se zagovorniki in nasprotniki privatizacije delijo na "desne in leve".

Iz Washingtona se je prek videokonference oglasil tudi Egon Zakrajšek, ki velik odziv na peticijo vidi tudi kot enega največjih premikov v smislu zrele demokracije. "Privatizacija je nekaj najbolj osnovnega. Privatizacija je umik države iz gospodarstva, je eden od pogojev za zrelo demokratično državo. Da je politika tako vpletena v gospodarstvo, je v neskladju z osnovnimi demokratičnimi pravili," je prepričan.

Prisluženi denar vlagati nazaj v podjetje
Zakaj je Igor Akrapovič lahko uspel na mednarodnem trgu, naša državna podjetja pa se opotekajo že na enem samem, in to domačem trgu? "Če pogledamo našo državo, vidimo, da je bilo lani ogromno dobičkov počrpanih iz podjetij, zato da so lahko izplačale plače, pokojnine. Tako podjetnik ne razmišlja - če hočeš v današnjih časih biti uspešen, moraš praktično ves denar, ki si ga zaslužil, vložiti nazaj v podjetje," je odgovoril ta.

Svoje izkušnje s privatizacijo je predstavil tudi predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Batagelj, ki je dejal, da je jama v zadnjih petih letih, odkar jo je kupil, postala dobičkonosnejša, saj je veliko ljudi "padlo z jasli".

"Takrat, ko imaš zastavljeno svoje premoženje, ko veš, da če narediš nekaj narobe, boš imel naslednjih 10 let zelo neprijetne pogovore z bankami, ki te bodo metale iz hiše in svoji družini ne boš mogel zagotoviti preživetja ... takrat je motivacija bistveno drugačna, kot če si zgolj nastavljen v nekem podjetju za upravljanje," Mertelj razloži, zakaj ne moremo primerjati zasebnih podjetij in državnega lastništva.

Sam je sicer prepričan, da v Sloveniji nimamo državnega, pač pa imamo "nikakršno lastništvo", saj pravi, da nalog, ki bi jih lastnik moral opravljati, ne vidi. "Sicer si ne znam razložiti, kako lahko pri nas nadzorni sveti pustijo upravam, da počnejo stvari, ki jih počnejo," je poudaril.

Kaj konkretno privatizirati?
Besedo so na koncu dobili tudi preostali udeleženci okrogle mize, eno izmed njih pa je zanimalo, ali bi se govorniki lahko konkretneje opredelili do področij, za katera mislijo, da jih je treba privatizirati.

"Menim, da ne moremo centroplansko določati, kaj bomo prodali in česa ne. Najprej bi morali prodati tisto, za kar sploh obstaja kupec - za cel kup naših podjetij kupca praktično ni, saj se nihče noče spravljati v mlakužo. Prodati tisto, kjer lahko dosežemo najvišjo ceno," je odgovoril Mertelj.

"Mi ne smemo gospodarstva ali prodaje in upravljanja tega premoženja spet zapakirati v neko ideologijo - 'nič ne smemo prodati' ali pa 'vse moramo prodati'. Treba je ravnati pragmatično - kot sam razumem, zdaj prodajamo zato, da nas bo sploh še kdo resno jemal, ter zato, da dobimo nekaj denarja v proračun in si izboljšamo kazalce. Torej moramo slediti tem trendom, ne pa ideologijam," je dodal.