Vlada je v osnutku proračunskega načrta za letos, ki ga je oktobra poslala v Bruselj, zapisala, da bodo novi nadzorniki Slovenskega državnega holdinga v državnem zboru potrjeni predvidoma do konca januarja. A pet kandidatov še do danes ni znanih. Kroži le nekaj imen od kar 47 prijavljenih na javni razpis. Zato se postavlja vprašanje, ali je zavlačevanje z izborom posledica večstopenjskega izbiranja ali pa morda vladajočim to, da se na vrhu holdinga nič ne spremeni, ustreza zato, da bi se privatizacija 15 podjetij - med drugimi Telekoma Slovenije in Nove KBM - neovirano nadaljevala.

Podbevšek: Imena morda marca
Postopek izbora kandidatov za nadzorni svet holdinga je določen z zakonom o SDH-ju. Ta predvideva ustanovitev komisije, ki izbere pet najprimernejših kandidatov, nato finančni minister predlog posreduje vladi, ta pa predlog posreduje državnemu zboru. Ker je postopek izbora tako kompleksen, ni čudno, da se tako dolgo vleče, meni soavtor zakona o holdingu Gorazd Podbevšek, ki domneva, da imen novih nadzornikov v parlamentu še najmanj do marca ne bo.

Spet drugi pa menijo, da je v igri preveč interesov, pa tudi, da vladi nespremembe na vrhu holdinga dejansko ustrezajo. S tem se izogne kakršnim koli privatizacijskim zapletom, ki bi lahko ogrozili privatizacijo Telekoma Slovenije, Nove kreditne banke Maribor, Cinkarne Celje in drugih še ne prodanih podjetij s seznama 15.

Imena le neuradno
Spomnimo, da so se na javni razpis za nadzornike med drugim prijavili profesor ljubljanske ekonomske fakultete Bogomir Kovač, nekdanji član uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Marko Golob, zdajšnji nadzornik SDH-ja Roman Dobnikar, medtem ko naj bi bila nekdanji direktor mednarodne svetovalne hiše Mc Kinsey Peter Kraljič in nadzornik Banke Celje Tomaž Subotič že zunaj kroga najresnejših.

Kakor koli obrnemo, nadzorniki holdinga bodo na koncu najverjetneje rezultat politične geometrije. To pa je slabo, še opozarja Podbevšek, saj naj bi bil holding strokovna institucija, ki bi uresničeval dano strategijo in letne cilje politike: "Politiki bi se morali osrediniti na politične dokumente, samo institucijo pa bi po mojem mnenju morali prepustiti nekomu, ki bi znal peljati tako, kot zakon predvideva."

"Sam zakon ni pisan v duhu političnega kadrovanja, in če se bo kadrovalo tako, ni pričakovati, da bo nov sistem korporativnega upravljanja - tokrat pod streho SDH-ja - zaživel tako, kot je predvideno," je še dodal Podbevšek.