Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je rekel, da je odnos Hrvaške do tradicij NDH-ja med drugo svetovno vojno vprašljiv in da v sodobni hrvaški državi niso na pravi način vrednoteni vsi vidiki nastanka, obstoja in propada omenjene tvorbe, poleg tega pa Hrvaška ni nikomur izplačala vojne odškodnine ali se opravičila prizadetim državam in narodom.

Te pomisleke bi bilo treba (po Kavčičevih besedah) upoštevati pri odločanju o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato. V poslanskih skupinah so se do njegovega stališča opredelili različno.

Anderlič: Ni mesto za odpiranje vprašanja hrvaške zgodovine
Anton Anderlič iz poslanske skupine LDS-a pravi, da v LDS-u podpirajo "takojšnjo ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške v zvezo NATO. V nasprotnem primeru bi izpadli popolnoma nekredibilni. Njihovo prilagajanje smo spremljali v vseh fazah in smo dali tudi zeleno luč na zadnjem vrhu zveze Nato lani aprila v Bukarešti". Ob tem Anderlič pravi še, da "to ni mesto za odpiranje vprašanja hrvaške zgodovine."

SLS: Tega vprašanja ne gre vpletati v reševanje meje
Iz poslanske skupine SLS-a pa so na naše vprašanje odgovorili takole: “Žal se ta vprašanja odpirajo v času, ko državi rešujeta druga aktualna in zelo pomembna vprašanja, med katerimi je zagotovo najpomembnejše vprašanje meje. A se ta vprašanja niso odprla na slovensko željo. Bi bilo pa po mnenju PS SLS-a prav, da se razrešijo tudi predmetna vprašanja iz zgodovine. Vendar v SLS-u menimo, da tega nikakor ne gre vpletati v reševanje mejnih vprašanj med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško."

SNS Kavčiča podpira
Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS-a pa pravi, da v poslanski skupini stališča državnega sveta absolutno podpirajo, "saj govorijo zgolj o dejstvih, ki so jih, najprej komunisti potem pa naši osamosvojitelji ves čas prikrivali". "Nesporno dejstvo je, da je ustaška država že junija 1941 skupaj z Nemci pripravljala deportacije Slovencev na Hrvaško in v Srbijo. Glede tega obstaja tudi dokumentacija, ki jo Hrvaška taji, Sloveniji pa je vseeno," o tem še pravi Jelinčič.

"Ne gre za nikakršno zaostrovanje, gre zgolj za zastopanje nacionalnih stališč," še dodaja Jelinčič.

Kaj pa odnos Slovenija - Italija?
Vprašanje soočanja s preteklostjo je aktualno tudi v odnosu Slovenija - Italija, zato smo sogovornike vprašali tudi, ali je sploh primerno, da se ta vprašanja (v primeru Hrvaške) odpirajo prav med hrvaškim pristopanjem k Evropski uniji oziroma, ali bi jih bilo treba reševati kako drugače in na drugi ravni.

To je tema za zgodovinarje, ne za politike
Anton Anderlič je prepričan, da bi ta vprašanja morali reševati zgodovinarji, in ne politiki. "Če v zvezi s tem obstajajo še odprta vprašanja, jih je treba najprej prepustiti stroki, ki naj ugotovi objektivna dejstva. Slovenskim strateškim zunanjepolitičnim interesom, med katere sodi tudi članstvo Hrvaške v EU-ju, bi izjemno škodilo stalno izpostavljanje novih ovir na poti hrvaškega približevanja EU-ju," pravi Anderlič in dodaja: "Mislimo, da je nastopil čas, ko je treba iskati vsebine, ki nas združujejo, in ne razdružujejo."

Govoriti bi morali tudi o odnosu Slovenija -Italija
Zmago Jelinčič pa meni, da bi "nedvomno morali odpreti tudi vprašanje odnosov Slovenija -Italija, kar je SNS že storil, tudi z vložitvijo kazenske ovadbe proti italijanskim vojnim zločincem iz 2. svetovne vojne. Zagotovo bi bilo primerneje odpirati ta vprašanja takoj po osamosvojitvi Slovenije, vendar takrat slovenska politika ni imela niti znanja, še manj pa hrabrosti."

Zares: Za reševanje težav nujna volja obeh strani
V poslanski skupini Zares so za MMC povedali, da gre pri omembah ustaštva in NDH-ja za tematiko, ki zaznamuje notranjepolitično prizorišče na Hrvaškem od osamosvojitve dalje in je ob pridruževanju Hrvaške Natu povsem odveč. "Nobene potrebe ni, da se ta tema v tem trenutku odpira."

"Evropa je zgrajena na predpostavki, da so države našle poti za vzpostavitev prijateljskih sosedskih odnosov, ekstremna stališča in poteze pa k temu vsekakor ne pripomorejo," so še sporočili iz Zares-a.

A. K. K./T. K.