Po mnenju koalicijskega SDS-ja smo z napotitvijo vojakov v Irak samo izpolnili svoje obveznosti kot članica Nata. Kot je povedal predsednik poslanske skupine SDS-ja Rudolf Petan, Slovenija s tem ne bo postala članica t. i. koalicije voljnih, saj bodo slovenski vojaki v Iraku delovali le v okviru operacije za zagotavljanje miru.
Pogovori o tem že v CarigraduVladna odločitev temelji na resoluciji številka 1546 ZN-a in sklepu vrha Nata v Carigradu iz leta 2004. Po besedah Petana so že takrat potekali pogovori med slovensko in dansko vlado, da bi pripadniki SV-ja sodelovali v Iraku pod okriljem danskega kontingenta v Iraku, vendar dokončnega dogovora ni bilo. Povedal je še, da je v izobraževalni center, kamor gredo slovenski vojaki, država na začetku 2005 poslala večjo količino orožja in streliva.
Rop: Država je zdaj manj varna
Vodja poslanske skupine LDS-a Anton Rop pa je ob tem dejal, da zaradi te odločitve, ki jo je ocenil za slabo, nepremišljeno in škodljivo, živimo v manj varni državi. Po njegovem mnenju bo moral politično odgovornost za nepremišljeno odločitev nositi premier Janez Janša. LDS je že zahteval sklic izredne seje odbora za zunanjo politiko.
Pahor: Odločitev je na ramenih vlade
Predsednik SD-ja Borut Pahor pa je zaskrbljen, ker se vlada o tej odločitvi ni posvetovala z DZ-jem, saj je ta tako pomembna, da bi potrebovale nacionalni konsenz. Ob tem je vso odgovornost za odločitev preložil na vlado.
Pahor je izpostavil še dokument, ki ga je vlada sprejela 20. junija predlani, po katerem so se odločitve
Cukjati: Vlada ne rabi DZ-ja
Predsednik državnega zbora France Cukjati pa je v odzivu na odločitev vlade dejal, da lahko vlada glede na zakon o obrambi brez potrditve DZ-ja v Irak napoti vojake. To je namreč sodelovanje v projektu ZN-a in Slovenija ne bo sodelovala v borbenih enotah, temveč v stabilizacijskem delu naloge. Ponovil je navedbe strankarskega kolega Potrča, da je Slovenija že v prejšnjem mandatu načrtovala napotitev vojakov v Irak, in to celo v bojne enote, vendar se to ni zgodilo.
SNS meni, da načrt ni sporen, napotitev podpirajo tudi v koalicijskih SLS-u, NSi-ju in DeSUS-u.
Zunajparlamentarni stranki izvirni
Zunajparlamentarna stranka As je na tiskovni konferenci, ki je simbolično potekala na ljubljanskem pokopališču Žale, pozvala častnike in podčastnike SV-ja, naj se ne prijavijo za službovanje v Iraku. Po njihovem mnenju je z odločitvijo vlade umrl moralni in etični čut slovenske vlade.
Oglasila se je tudi Stranka mladih Slovenije. Na novinarski konferenci je njen predsednik Darko Krajnc dejal, da so v stranki ogorčeni, zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu pa so ob tem podarili enosmerno letalsko vozovnico za Irak, da si ogleda "ta mir v Iraku".
Koliko slovenskih vojakov na tujem?
Novica o napotitvi vojakov v Irak je spet vzbudila tudi zanimanje za misije naših vojakov po svetu. Slovenija je decembra lani sodelovala v misijah v Afganistanu, Siriji, Pakistanu, BiH-u, na Kosovu in v ZDA.
V Afganistanu je bilo konec lanskega leta 58 pripadnikov Slovenske vojske, na Kosovu 94, v BiH-u pa 96. Slovenija ima tudi dva vojaška opazovalca v Siriji, dva častnika v predstavništvu Nata v ZDA, dva pripadnika pa sta decembra pomagala v operaciji po potresu na severu Pakistana. Na misijah je bilo decembra skupno 254 vojakov, januarja pa se je ta številka zmanjšala na 247.
V Iraku kot inštruktorji
Štirje častniki oziroma podčastniki Slovenske vojske bodo kot inštruktorji sodelovali v misiji zveze Nato v Iraku pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Slovenski vojaki bodo delovali v posebej varovanem Centru za usposabljanje, izobraževanje in doktrino v bližini Bagdada, njihove naloge pa ne bodo vključevale sodelovanja v operacijah sil koalicije.
V vojaški operaciji v koaliciji tujih držav v Iraku s skupno 160.000 vojaki sodeluje 27 različnih držav. ZDA imajo v državi okoli 140.000 vojakov in načrtujejo njihovo postopno zmanjšanje. Velika Britanija kot druga največja sodelujoča država ima v državi nekaj čez 8.000 pripadnikov. Večji kontingenti so še južnokorejski, italijanski in poljski.
Do zdaj je bilo v Iraku ubitih že več kot 2.400 tujih vojakov, ranjenih pa okoli 16.500. Velika večina žrtev, okoli 2.200, je bilo ameriških vojakov, ranjenih pa je bilo 16.000 Američanov. Od leta 2003 je bilo ubitih tudi okoli 100 britanskih vojakov, 27 italijanskih, 18 ukrajinskih, 17 poljskih, 13 bolgarskih in 11 španskih. Svoje vojake so izgubili še Salvador, Danska, Estonija, Madžarska, Kazahstan, Latvija, Nizozemska, Slovaška in Tajska.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje