V nasprotju z načrti vlade se bodo socialni transferji v letu 2024 uskladili z inflacijo v celoti. Tako je danes na predlog opozicije in ob podpori dveh koalicijskih poslancev v zakon o izvrševanju proračunov zapisal DZ.

Vlada je v iskanju finančnih sredstev za sanacijo in obnovo po poplavah sprva predlagala, da se socialni transferji v letu 2024 ne uskladijo z inflacijo, nato je privolila v delno uskladitev.

Kot je prejšnji teden po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič, so se v koaliciji dogovorili o dopolnilih k predlogu zakona o izvrševanju proračuna, med drugim da se socialni transferji v letu 2024 uskladijo za 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. S tem je soglašala tudi vlada.

Poslanski skupini SDS-a in NSi-ja sta za današnje glasovanje vložili dopolnili, da se ta člen iz zakona črta in se torej socialni transferji uskladijo z inflacijo v celoti. Da ga bo podprl, je že v torek napovedal poslanec Levice Miha Kordiš, ki je danes tako tudi ravnal. Za opozicijsko dopolnilo je glasovala tudi Mojca Šetinc Pašek iz poslanske skupine Gibanja Svoboda, ki je pred tem dejala, da se ji zdi privarčevanih 18 milijonov evrov na ramenih najšibkejših nekaj nepojmljivega.

DZ je danes že potrdil proračuna za leti 2024 in 2025, v nadaljevanju seje bo glasoval še o zakonu o njunem izvrševanju. A pri tem se zapleta.

Tehnični zaplet?

Poslanci Svobode so po glasovanju o amandmaju navedli, da je po njihovem mnenju prišlo do tehnične napake pri glasovalnem sistemu in so zahtevali forenzično preiskavo. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je po krajši prekinitvi seje in sestanku z vodji poslanskih skupin navedla, da glede na dotlej zbrane podatke tehnične napake niso zaznali. A so poslanci Svobode vztrajali pri navedbah, da številne njihove glasovalne naprave niso delovale pravilno, ter zahtevali forenzično preiskavo.

Po posvetu z vodji poslanskih skupin je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič sporočila, da je treba opraviti dodatna testiranja glasovalnih naprav, za kar je potrebno nekaj časa. Zato je prekinila sejo in dejala, da jo bodo nadaljevali v četrtek ob 12. uri.

Razprava in podrobnosti proračunov za leti 2024, 2025

Proračunska poraba, ki se bo v letu 2024 predvsem zaradi zagotavljanja sredstev za obnovo po avgustovskih poplavah povzpela na 16,2 milijarde evrov, naj bi se leto pozneje znižala na 15,8 milijarde evrov. Obnova po poplavah bo sicer trajala več let. Primanjkljaj je načrtovan pri 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP-ja, je v torek ob predstavitvi predloga obeh proračunov povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Poslanci so o teh načrtih že v torek razpravljali približno štiri ure, razpravo so v sredo nadaljevali. Jožef Lenart (SDS) je ob tem podvomil, da se bo v državno blagajno res steklo načrtovanih 14,6 milijarde evrov. Gospodarstvo se namreč močno ohlaja, je poudaril. Pogreša tudi ukrepe za bolj skladen regionalni razvoj. "Obljube o enakomernem razvoju se ne uresničujejo in tudi projekti, ki so bili prej enakomerno porazdeljeni po državi, so zdaj potihnili," je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je odgovoril, da je količina denarja omejena, vseeno pa se na področju prometne in železniške infrastrukture naložbe nadaljujejo po vsej Sloveniji enakomerno. "Je pa res, da se bodo nekateri projekti zaradi posledic ujm nekoliko zamaknili," je dodal.

Janez Cigler Kralj (NSi) je menil, da poplav ne bi smeli izkoriščati za obremenjevanje gospodarstva in prebivalcev. Desetmilijardni proračun za sanacijo in obnovo po poplavah se mu zdi prenapihnjen in ga vidi le kot priročen izgovor. Predvsem pa pogreša vizijo, kako bomo živeli čez deset let. "Zdi se nam, da bodo ljudje težje živeli, da bo gospodarstvo težje dihalo in da bodo razmere po letu 2025 za vse skupaj težje," je razbral iz obravnavanega dokumenta.

Zvonko Černač (SDS) je spomnil na oceno fiskalnega sveta, da je predstavljeni proračun za leto 2025 brezpredmeten, ker vlada ni predstavila javnofinančnih učinkov dodatno sprejetih ukrepov, kot so ukinitev solidarnostnega prispevka, usklajevanje socialnih transferjev in plač ter oprostitev prispevka za obnovljive vire energije. "Edina pametna in razumska poteza vlade bi bila, da bi jih umaknila in nadomestila s takimi, ki jih bo mogoče realno obravnavati," je dejal.

DZ bo v nadaljevanju seje obravnaval še predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov, glasovanje naj bi bilo še danes.

Odlok za zvišanje državne porabe

Vlada je z namenom, da bo lahko zvišala porabo, kot predvideva predlog sprememb proračuna za leto 2024, v DZ poslala tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Po besedah Saše Jazbec s finančnega ministrstva so potrebne zaradi spremenjenih okoliščin in sanacije po naravnih nesrečah.

Obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2024 so poslanci opravili v torek. Vlada z njim načrtuje zvišanje porabe za 720 milijonov evrov, na 16,2 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi se oblikoval pri 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP-ja.

Te številke so nižje od tistih, ki so zdaj zapisane v odloku o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn za obdobje 2024–2026, zato so potrebne njegove spremembe. "S predlaganimi spremembami se bo omogočil ustrezen obseg izdatkov za vse javne blagajne in za sektor država ob spremenjenih okoliščinah, vključno s sanacijo posledic naravnih nesreč," je dejala državna sekretarka.

S spremembami odloka se bo zvišala tudi zgornja meja odhodkov celotnih javnih financ, in sicer na nekaj manj kot 32,2 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj pa na 3,8 odstotka. Prav tako se zvišujeta zgornji meji izdatkov zdravstvene blagajne in občin.

V poslanskih skupinah koalicije so odloku napovedali podporo. Tine Novak (Svoboda) je dejal, da si z njim zastavljamo gabarite za nadaljnje učinkovito spoprijemanje s posledicami poplav. Soniboj Knežak (SD) je sicer opozoril, da bi morala vlada deliti denar na podlagi omejitev iz odloka, ne pa da služi le kot ugotovitveni sklep, s katerim se določi vsota skupnih izdatkov.

Bolj zadržani so v opoziciji. Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je opozoril, da so se izdatki sektorja države v zgolj treh letih povišali za skoraj 6,5 milijarde evrov. Na eni strani se torej za povečanje izdatkov države vedno najde dovolj sredstev, na drugi strani pa je vsak predlog za znižanje davčne obremenitve ljudi in gospodarstva pospremljen s strašenjem o zlomu javnih financ. "V NSi-ju tega ne razumemo," je dejal.