Odbor DZ-ja za zunanjo politiko je sicer po burni razpravi sprejel sklep, da se je znova seznanil z okoliščinami razpisa referenduma o arbitražnem sporazumu.

"Nevarnost, da Sloveniji ostane morja za nekaj bazenov"
Na nujni seji odbora za zunanjo politiko, ki je kot matično delovno telo razpravljalo o predlogu sklepa opozicije v zvezi z razjasnitvijo novih okoliščin, s katerimi naj bi bila javnost seznanjena po razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu, je poslanec SDS-a Milenko Ziherl v imenu predlagateljev (SDS, SNS in SLS) izredne seje DZ-ja najprej povedal, da so podali predlog zato, ker se je od dneva razpisa referenduma na soočenjih in v medijih "pojavilo cel kup novih dejstev oz. so že znana dejstva, osvetljena v drugi luči".

"Vse, kar vidimo, slišimo in preberemo, utrjuje našo skrb glede arbitraže - da nihče ne zagotavlja Sloveniji, da ji ostajajo enake pravice, kot jih je izvajala zadnjih 20 let. Je velika nevarnost, da se ta polovica razpolovi. To bo imelo neslutene posledice za Slovenijo, tudi v gospodarstvu. Slovenija ne bo mogla izpeljati niti regate v razredu Optimist. Je velika nevarnost, da Sloveniji ostane morja le za nekaj plavalnih bazenov," je opozoril.

Posledice arbitraže bodo po Ziherlovih besedah ostale za vedno, tako kot so ostale posledice plebiscita na Koroškem leta 1920. "Nam se nič ne mudi, mudi se Hrvaški," je še dejal.

Žbogar: Vlada delovala transparentno
Zunanji minister Samuel Žbogar je prepričan, da ne držijo navedbe predlagateljev izredne seje, da so po ratifikaciji arbitražnega sporazuma v DZ-ju nastopile nove okoliščine. "Vlada meni, da v gradivu predlagateljev izredne seje ni navedene nobene nove okoliščine, ki slovenski javnosti ne bi bila znana že ob ratifikaciji v DZ-ju. V gradivu so dejstva, ki so že znana," je povedal minister.

Po Žbogarjevih besedah se je vlada pri sklenitvi arbitražnega sporazuma držala mandata, ki ga ji je dal DZ. Kot je zatrdil, je vlada s sporazumom zagotovila stik Slovenije z odprtim morjem. "Vlada je delovala transparentno," je zagotovil in dodal, da so enostranske izjave brez mednarodnopravnih učinkov.

Naloga arbitražnega sodišča je določiti stik Republike Slovenije z odprtim morjem oz. zagotoviti Sloveniji prost izhod v mednarodne vode, je dejal minister in poudaril, da vlada ne izvaja predreferendumske kampanje, ampak le seznanja javnost s sporazumom.

Jelinčič: Vlada skuša s pomočjo medijev izničiti slovensko državo
Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je opozoril, da arbitražni sporazum ne ohranja integritete slovenskega ozemlja. "Vlada v tej kampanji goljufa. Vlada izvaja nezakonito referendumsko kampanjo v medijih. Vlada ima pod komando vse tri pisane medije - Delo, Dnevnik in Večer - in tudi obe nacionalni televiziji, predvsem POP TV," je poudaril in dodal, da so komentarji v medijih o arbitražnem sporazumu enostranski.

"Ta vlada je zabila zadnji žebelj v krsto, ko bomo pokopali slovensko državo," je prepričan predsednik SNS-a, ki tudi meni, da bi se Slovenci lahko domoljubja učili od Hrvatov. Ta vlada skuša ob podpori medijev izničiti slovensko državo, je še pojasnil.

"Sporazum podprli borci 9. korpusa"
Franco Juri (Zares) je prepričan, da razprava na odboru kaže na nemoč nasprotnikov sporazuma pri argumentiranju njihovih trditev. "Nismo slišali nobenih novih dejstev, le stara, ki nas še bolj utrjujejo pri zagovarjanju sporazuma," je dejal in dodal, ima arbitražni sporazum boljša izhodišča kot sporazum na Bledu v času Janševe vlade.

Glede enostranske izjave Hrvaške, da se nič v sporazumu ne more razumeti kot privolitev Hrvaške v teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, je Juri povedal, da ta enostranska izjava nima niti statusa aneksa in na arbitraži ne bo veljala. Ob tem je poudaril, da je z veseljem prebral novico, da tudi borci 9. korpusa podpirajo arbitražni sporazum.

Janša: Juri laže, in to očitno
Na Jurijeve besede se je odzval prvak SDS-a Janez Janša: "Gospod Juri laže, in to očitno." Zatrdil je, da jih ni Patrick Vlačič prepričal, da naj zagovarjajo stališče "ex aequo et bono" oz. zunanje pravičnosti. Dodal je, da Hrvaška pogoja zunanje pravičnosti - ki je bil usklajen z vsemi strankami - na Bledu ni sprejela, zato tudi ni bil dosežen dogovor, da bi mejno vprašanje rešili pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

"To, kar govorite, je laž in zavajanje. Težko je poslušati predavanje o patriotizmu in devetem korpusu od vas," je dejal Janša Juriju in mu očital, da leta 25. junija 1991 ni glasoval za temeljno ustavno listino o samostojnosti Slovenije. "V Delu ste zapisali, da boste rajši sedeli in gledali na morje," je pojasnil Janša.

"Vlada ni odgovorila na dileme in vprašanja"
Glede odgovorov vlade pa je predsednik SDS-a dejal, da ta v svojem gradivu ni odgovorila na nobeno vprašanje oz. dilemo, ki so bila postavljena. Ob tem je spomnil, da je premier Borut Pahor na nedavnem soočenju dejal, da se je Hrvaška strinjala s tem, da Slovenija dobi stik z mednarodnimi vodami.

Potem so sledili demantiji s hrvaške strani, je dejal Janša in pojasnil, da je premier Pahor v DZ-ju, ko je odgovarjal na poslansko vprašanje Zvonka Černača (SDS), dal kar dva različna podatka o tem, kje je bila dana ta obljuba. Najprej je dejal, da na Trakošćanih, drugič pa, da 11. septembra lani v Ljubljani, pravi Janša.

Glede omenjene enostranske hrvaške izjave je Janša povedal, da v objavljenem hrvaškem zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma piše, da je bila ta izjava dogovorjena s slovensko stranjo in da so o tej izjavi skupaj obvestili švedsko predsedstvo EU-ja in ZDA, in sicer 27. oktobra lani.

Prvak SDS-a se je tudi dotaknil trditev zagovornikov sporazuma, da Slovenija trenutno nima celotnega Piranskega zaliva in teritorialnega izhoda v mednarodne vode in da je najslabše, da se to stanje ohrani. "Privolili pa ste v 10. člen v arbitražnem sporazumu, ki govori o ohranitvi sedanjega stanja. Res odličen pogajalski dosežek," je še dejal Janša.

"Janša se zateka v stare zgodbe"
"Ko Janša nima argumentov, se zateka v stare zgodbe. To je tako, kot bi jaz vlekel na dan njegovo članstvo v Zvezi komunistov," se je na Janševe besede odzval Juri. Po njegovih besedah so partizani vredni vsega spoštovanja in je vesel, da so borci 9. korpusa podprli arbitražni sporazum.

Žbogar pa je glede enostranske hrvaške izjave znova zatrdil, da ni nobenega skupnega dokumenta, razen arbitražnega sporazuma. "To je edini dokument, ki je podpisan in ima soglasje obeh strani. Slovenija in Hrvaška nista skupaj obvestili švedskega predsedstva EU-ja in ZDA, da se strinjata, da se da enostranska izjava," je poudaril.

Glede Janševih očitkov o ohranjanju trenutnega stanja je minister dejal, da ima Slovenija izhod na odprto morje in Piranski zaliv, dejansko stanje oz. stanje na terenu pa je takšno, da se ta suverenost ne izvaja na vseh krajih.

"Ne odrekamo se suverenosti, ki jo imamo"
"To pa ne pomeni, da se odrekamo suverenosti, ki jo imamo," je poudaril in zatrdil, da to potrjuje tudi arbitražni sporazum. Ta po njegovih besedah Sloveniji vrača izhod na morje in stanje 25. 6. 1991. Prav na to se nanaša deseti člen, je še dejal zunanji minister.

Spomnimo, da bo DZ v sredo na izredni seji na zahtevo SDS-a, SLS-a in SNS-a razpravljal o novih okoliščinah, ki so glede arbitražnega sporazuma prišle v javnost po razpisu referenduma o sporazumu. Razprava naj bi trajala deset ur, v središču pa bodo izjave premierja Pahorja o sporazumu.

Kot je tudi znano, so v ponedeljek na novinarski konferenci Zbora za republiko predstavili informacijo, da naj bi Hrvaška enostransko izjavo, v kateri je izjavila, da nič, kar je zapisanega v arbitražnem sporazumu, ne pomeni njene privolitve v slovensko zahtevo po teritorialnem dostopu do odprtega morja, podala še pred podpisom sporazuma in so soglasjem in vednostjo Slovenije. Enostranska izjava Hrvaške k arbitražnemu sporazumu ob njegovemu podpisu ni bila priložena. To je bistveno. Vse drugo je irelevantno, se je na trditve Zbora za republiko odzval premier Pahor.