Predsednik države Borut Pahor je poslance DZ-ja nagovoril, da mora Slovenija posodobiti celoten obrambno-varnostni sistem, med drugim tudi Slovensko vojsko. Slovenija ni ogrožena in velja za varno državo. Toda mednarodno okolje prinaša nova tveganja, je dejal Pahor, ki meni, da je zato treba več vlagati v varnost.

Pahor je v svojem nagovoru dal tudi nekaj predlogov. Slovenija bi morala vzpostaviti dolgoročni sistem nacionalne varnosti in zato posodobiti vse institucije nacionalne varnosti, od policije, vojske, tajnih služb in civilne zaščite. Po vzoru primerljivih držav, omenil je Poljsko in Francijo, bi morali sprejeti zakon o dolgoročnem financiranju sistemov nacionalne varnosti.

Politično soglasje za takšen zakon bi po njegovih besedah lahko dosegli že do oblikovanja nove vlade po letošnjih parlamentarnih volitvah.

Pahor je spregovoril tudi o razmerah v Slovenski vojski. Konec meseca pričakuje vsakoletno poročilo o pripravljenosti SV-ja in v njem ne pričakuje bistvenih sprememb glede na pretekla leta. Ob tem je dodal, da vztraja pri tem, da samo povečanje obrambnih sredstev, ki je sicer potrebno, ni zadosten ukrep za izboljšanje strateške varnosti države.

Slovenija po Pahorjevih besedah za varnostne sisteme nameni 1,8 odstotka BDP-ja, v prihodnjih letih bi po njegovih besedah za varnost brez težav namenili 2,5 odstotka BDP-ja.

Vojska je življenjsko pomembna za obrambo
Zakaj je SV trenutno v takšnem stanju, kot je, pa vidi vzroke v zgodovini, ker se vse od osamosvojitve poraja vprašanje, ali v Sloveniji sploh potrebujemo vojsko. "Prišlo je do razpoloženja, da vojsko potrebujemo, vendar ni življenjskega pomena za državo, je dejal. To je pripeljalo do razmer, ko imamo poklicno vojsko, vendar je nepripravljena za delovanje v vojnih razmerah," je pojasnil.

"Sprejeti moramo nauk, da vojsko potrebujemo in da je življenjskega pomena za obrambo in varnost naše neodvisnosti. Vojska mora biti delujoča in ne more biti nekaj vmes. Če je nekaj vmes, je samo strošek države in ni učinkovita za njeno obrambo," je poudaril.

Predsednik Pahor je poslancem tudi predlagal, da bi prvič po osamosvojitvi proučili, koliko in kdo ogroža Sloveniji. "Vojaško nismo ogroženi, vendar smo v tem hipu, glede na opremljenost in zaščito, zelo izpostavljeni hibridnemu tipu vojne in kibernetskemu napadu. Pred tem smo malo zaščiteni," je presodil.

Zavračanje priporočil
Večina predstavnikov poslanskih skupin pri predstavitvi stališč ni izrekla podpore predlogom priporočil, ki so jih podali predlagatelji SDS-a in NSi-ja. Ministrica Andreja Katič pa je poudarila, da bi bilo nepremišljeno iz plačnega sistema izvzeti samo Slovensko vojsko, ne pa denimo policije oz. drugih varnostnih podsistemov.

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je v imenu predlagateljev med drugim poudaril, da se je pod zdajšnjo vlado kadrovski primanjkljaj v Slovenski vojski povečal za cel bataljon. Vojska je smiselna le, če je delujoča, Slovenija pa že štiri leta nima delujoče vojske, je opozoril. Opomnil je tudi na nizke plače vojakov in na iztrošenost opreme.

Jožef Horvat (NSi) je dodal, da mora za varnost kot eno temeljnih vrednot poskrbeti država sama, najprej zaradi lastne varnosti, nato pa tudi zaradi mednarodnih zavez. Brez lastnih vojaških zmogljivosti in visoko usposobljene vojske Slovenija izgublja v primerjavi z drugimi članicami EU-ja, je povedal in ponovil potrebo po izvzetju vojske iz enotnega plačnega sistema.

SMC: Predlogi všečni, toda nevzdržni
V poslanskih skupinah koalicije priporočilom niso naklonjeni. Kot je dejal poslanec SMC-ja Marjan Dolinšek, so predlogi sicer všečni, a dolgoročno nevzdržni. Še večja škoda bo narejena, če bodo ukrepe sprejemali le zato, da bi bili všeč delu volilnega telesa, je dejal. V SMC-ju namesto tega podpirajo ukrepe, ki jih je že sprejela vlada in ki med drugim predvidevajo postopen dvig finančnih sredstev za obrambni resor v prihodnjih letih.

Franc Jurša (DeSUS) je menil, da mora SV nadomestiti velik primanjkljaj iz preteklih let, ko se je veliko varčevalo. Kot je poudaril, za negativno oceno bataljonske bojne skupine ni kriva politika. Obrambni minister vojsko vodi kot politik, vojski pa poveljuje načelnik, je dejal.

Priporočila, ki so jih v sprejetje na današnji seji predlagali v SDS-u in NSi-ju, so po mnenju DeSUS-a nepremišljena, saj da se morajo stvari reševati sistemsko. Jurša je dodal še, da se osebno strinja s predlogom predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je danes predstavil v DZ-ju, da bi sprejeli sistemski zakon o dolgoročnem financiranju nacionalne varnosti.

Levica: Preveč sredstev za vojsko
V Levici nasprotno od preostalih poslanskih skupin menijo, da država že danes vojski namenja preveč sredstev. Slovenija srednjeročno po besedah poslanke Violete Tomić ni vojaško ogrožena, zato so v poslanski skupini nenaklonjeni tudi temu, da bi za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin namenili 1,2 milijarde evrov. Zato predlagajo, da naj se o tej naložbi državljanke in državljani odločajo na referendumu, ki bi bil na dan državnozborskih volitev.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa je v opisu stanja nacionalnega varnostnega sistema omenil, da Sova in policija stavkata, vojska pa ima negativno oceno. Po njegovih besedah je treba poiskati odgovore na sodobna hibridna ogrožanja in sistem nacionalne varnosti posodobiti. Če smo se odločili za vstop v Nato, moramo po njegovih navedbah izpolnjevati pogoje, saj je to pomembno tudi zaradi ugleda v EU-ju za reševanje drugih vprašanj, tudi odprtih vprašanj s Hrvaško.