Borut Pahor se je v oddaji Intervju razgovoril o svojem mandatu, napakah, priložnostih in izzivih. Meni, da ne držijo očitki, da ni kos izvršilnemu položaju, kar je, tako Pahor, dokazal sporazum s Hrvaško. Slovenija se je v tem surovem času tudi odrezala precej bolje, kot bi verjetno se, če bi v pisarni predsednika vlade sedel kdo drug, pravi Pahor.
Zakaj se je raje odločil za nehvaležen položaj premierja, in ne za kandidaturo za lažji položaj predsednika republike? "Med drugim sem dejal, da se odločam za to, ker je to težje, in vedno sem na prelomnicah v svoji politični karieri izbral težje, in ne lažje službe. Verjetno bi mi bilo kot predsedniku države lažje …
Vendar pa vam moram povedati, kot predsednik države ne bi mogel v 664 dneh, kolikor je trajal proces urejanja odnosov, urediti, in to trajno in pošteno, odnosov s sosednjo Hrvaško," je prepričan premier vlade, ki opravlja tekoče posle.

Združene države Evrope?
Ob tem dodaja, da bi znova raje sedel na položaju premierja "in naredil drugi polčas tega velikega premika z začetka krize leta 2008", za kar je prepričan, da ima vizijo in energijo. Zanj ni presenečenje, da vladajoča opcija nima velike podpore, saj je tako povsod po razvitem svetu, kjer politične elite niso izpolnile pričakovanj ljudi.
Ponovil je, da je zanj pomembno, da Slovenija ostane v isti skupini držav kot Francija in Nemčija, saj bo prej ko slej sledilo poenotenje evrske skupine držav v organizacijsko tvorbo s skupno fiskalno politiko.

Trenutni položaj 17 različnih fiskalnih politik, je pojasnil Pahor, namreč ni vzdržen in Slovenija bi se v tem primeru morala odreči svoji fiskalni davčni politiki oz. predati še dodaten del svoje suverenosti.
Milijarde za socialni mir
Dotaknil se je tudi eksplozije slovenskega javnega dolga, ki se je v treh letih podvojil. Na vprašanje, kam je šlo teh osem milijard evrov, je Pahor odvrnil, da za dva namena, in sicer spodbujanje znanosti, razvoja in konkurenčnosti ter za ohranjanje socialne povezanosti, ki jo po njegovem mnenju Slovenci jemljejo za samoumevno. A vseeno je treba nadaljevati politiko, ki bo šibke sloje čim manj obremenjevala.
Zavedam se, pravi Pahor, da ne zapuščam briljantne dediščine, in obenem poudarja, da bo vprašanje javnih financ zelo pomembno za prihodnjega predsednika vlade. "Zelo težko je biti politik v času krize, ker ljudem ne moreš obljubiti boljšega življenja," je dejal. Meni, da smo se skozi najtežje prebili, a nas čakajo drugačni izzivi.

Slovenija ni družina, ki potrebuje gospodarja
Prav tako je prepričan, da so proti klientelizmu in korupciji storili več, kot se morda vidi. A, tako Pahor, Slovenije nikoli ni videl kot velike družine, ki potrebuje gospodarja, temveč kot državo, ki potrebuje predsednika vlade, ki se svoje moči zaveda, a je ne zlorablja.

"Prav gotovo bi bilo za neko javno atmosfero, ki je in še vedno hrepeni po zadoščenju nad tem, da so nekateri dobili nepravično več, kot so si zaslužili … dobro in koristno, politično oportuno, če bi zlorabil oblasti in kakor koli ukazal ... da morajo mimo njihove avtonomije sprejemati odločitve, da bi bilo tej želji, javnosti in moji, zadoščeno," je prepričan premier.
Dodaja, da je to pristojnost pravosodja, a si želi, da bi to delalo hitreje, in hkrati poudarja, da ne odgovarja za sodstvo. To je po njegovem mnenju pomembna podrobnost. Kriza je prinesla preobrat v napačnem razvojnem toku države, ki je posameznikom in skupinam prinesel pretiran vpliv glede na položaj, pravi Pahor.
Pahor: Omrežja smo pretrgali
Zato so se tudi lotili temeljitih reform, kar pa je po Pahorjevih besedah zmotilo ljudi iz omenjenega kroga, ki so si prizadevali njega in njegovo vlado prikazati kot nesposobno, ob čemer je zavrnil namigovanja, da je bil proti tem posameznikom nemočen.
"Mi smo mnoga ta omrežja pretrgali in zaradi tega tudi toliko, kako bi rekel, nevidnega zadovoljstva ob mojem odhodu," zatrjuje predsednik vlade. Prepričan je, da so utrdili temelje socialne pravičnosti in pravne države, kar pa se bo še pokazalo.
"Jaz mislim, da v moji vnovični napovedi tekme za položaj predsednika vlade na levici v določenem delu levice ne vlada strah pred tem, da jaz ne bi uspel, ampak vlada neki strah, da bi znova uspel," meni Pahor.

Janševa napaka – ustanovitev lastne elite
Prepričan je, da je "zgodovinski tok tak, da pravzaprav odgovarja na vprašanja in na naše ambicije (stranke SD op. a.), ki jih imamo v zvezi z vodenjem Slovenije v naslednjih letih". Veliki koaliciji SD + SDS ni naklonjen, saj izkušnje od drugje kažejo, da takšne koalicije niso uspešne.
Meni, da ima v nasprotju z Janezom Janšo izkušnje z rokovanjem s krizo in da bo ljudem odkrito povedal, da jim ne bo izboljšal življenja, temveč se bo potrudil, da bodo čim manj trpeli za posledicami poglabljajoče se krize.
Janševa napaka je bila po njegovem mnenju ta, da ni prekinil tega nevarnega procesa večanja vpliva posameznikov in skupin, ampak je poskušal ustvariti svojo elito. Hkrati pa je Pahor priznal, da se, čeprav je vedel, da ga obkrožajo »termiti«, ni odzval.

Premier in Borut Pahor sta eno
Na vprašanje, zakaj ni odločneje udaril po mizi v primeru laži Gregorja Golobiča o deležu v podjetju Ultra in pri nepravilnostih vodje kabineta Simone Dimic, je Pahor odvrnil, da bi ravnal isto.
"Ne delam razlike med tem, da sem osebnost in predsednik vlade … Če bi enemu naredil krivico pri tem, da bi ga obsodil za nekaj, česar ni kriv, bi se počutil močno moralno zavržnega," je pojasnil svojo takratno odločitev.
Pri plačah v javnem sektorju Pahor meni, da imamo dve možnosti: nagrada za tiste, ki dobro delajo, s čimer se ohrani masa plač ali pa se ta zmanjša in se tiste, ki ne delajo dobro, odpusti. Če bi dobil mandat, bi o tej temi začel tudi pogovore s sindikati, je dejal.