Z izjemo vojne na Balkanu je bila vsaka velika geopolitična sprememba v Evropi od padca Berlinskega zidu mirna, je dejal Pahor in dodal, da je bil to pomemben prispevek upanju za trajni mir. "To upanje je povsem pretresla ruska agresija proti Ukrajini. Bomo zaradi tega nehali verjeti v možnost trajnega miru? Ne. Otrokom ne smemo zapustiti sveta v nenehnem strahu pred vojno," je dejal.

Opozoril je, da so Združeni narodi postavili jasna pravila delovanja, ki so se jim države članice zavezale. "Te vključujejo zavezo za mirno reševanje sporov, sodelovanje in spoštovanje temeljnega človeškega dostojanstva," je dejal.

V sklopu o miru in varnosti je Pahor dejal, da je odločitev Rusije za vojaški napad na Ukrajino pretresla ta pravila tako, kot so jih tudi številni drugi oboroženi spopadi v različnih delih sveta. "Ruska agresija je ogrozila mednarodno varnost. Včerajšnja napoved predsednika Vladimirja Putina o referendumu v delih Ukrajine je nadaljevanje agresije in krši mednarodno pravo," je dejal Pahor.

Ta vojna po njegovih besedah ogroža tudi krhko stabilnost Zahodnega Balkana, ogroža mednarodno varnost prehrane in energije. Ob tem je Pahor pohvalil prizadevanja generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa in Turčije pri dogovoru o izvozu ukrajinskega žita.

"Mir ni le pomanjkanje vojne," je dejal Pahor in pozval k reševanju odprtih vprašanj v duhu kompromisa in medsebojnega razumevanja. "Številnim od vas sem hvaležen za priložnost za sodelovanje v dobro naših držav in širše mednarodne skupnosti. Spodbujanje dobrih odnosov in gradnja zaupanja znotraj družb in med njimi je najučinkovitejši način za preprečevanje oboroženih spopadov," je dejal.

V sklopu, ki zadeva več sodelovanja za boljšo prihodnost, je Pahor poudaril podnebne spremembe kot eno najbolj perečih težav in dejal, da je ohranitev planeta skupna naloga. "Potrebni so učinkovitejši ukrepi in več solidarnosti. Slovenija obljublja posebno podporo Afriki, Karibom in Pacifiku v prizadevanjih proti izgubi biotske raznolikosti, pomanjkanja vode in podnebne škode," je dejal Pahor.

Kot pobudnica Zelene skupine Slovenija sodeluje z isto mislečimi državami in je hvaležna, da je Generalna skupščina ZN-a priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico, kjer je bila Slovenija prav tako med pobudnicami. "Prihajajoče konference ZN-a o podnebnih spremembah, biotski raznolikosti in vodi so izjemna priložnost, da se zavežemo k boljšemu delu," je dejal in poudaril, da ni varnosti in razvoja brez spoštovanja človeškega dostojanstva.

Na koncu je poudaril, da brez reda na temelju pravil ni ohranjanja miru in varnosti ali pravičnega in uravnoteženega mednarodnega sistema. "Slovenija se je dokazala kot zanesljiv in zaupanja vreden partner družine ZN in pošten posrednik," je dejal Pahor in dodal, da je Slovenija vedno za iskanje kompromisov, sodeluje v mirovnih operacijah in pomaga civilistom po svetu ter dejavno sodeluje pri utrjevanju pravnega okvira ter spoštovanju človekovih pravic vključno z odpravo nekaznovanja.

"Slovenija po svetu nima sovražnikov, ampak le prijatelje. Moja država je dobro umeščena za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN-a 2024–2025. Nenehna težnja za mir, pravičnost, medsebojno spoštovanje, pomiritev v družbi in med družbami, spoštovanje etničnih, nacionalnih in verskih raznolikosti, promocija trajnostnega razvoja in solidarnost. To so naloge Slovenije in to so naše skupne naloge," je sklenil predsednik.

Pahor se je ob robu splošne razprave 77. zasedanja Generalne skupščine ZN-a sešel tudi z generalnim sekretarjem ZN-a Antoniem Guterresem.

Pahor, ki se je v ponedeljek s posnetim nagovorom udeležil vrha ZN-a o preobrazbi izobraževanja, se je v torek med drugim srečal s predsednikom Bolivije Luisom Arcem, predsednikom Mongolije Ukhnaagiinom Khürelsükhom in monaškim princem Albertom II.

Pred nastopom v Generalni skupščini se je na sedežu ZN-a udeležil dogodka na visoki ravni ob 30. obletnici sprejetja deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin.

Pahor naj bi se sešel tudi s predsednico vlade Bangladeša Šejk Hasino in predsednikom vlade Jamajke Andrewom Holnessom, na koncu pa se bo udeležil še sprejema, ki ga gosti predsednik ZDA Joe Biden.