Ni bistveno drugačno, kot je bilo že nekaj časa prej. Tisto, kar je na tem polju sveže, je to, da je sedaj Slovenija navzven zelo očitno obveljala kot nekdo, ki odkrito blokira Hrvaško kot kandidatko za članstvo v EU-ju zaradi nerešenih vprašanj med državama.
Primer Dimitrija Rupla pa se izkorišča z argumentacijo, da ta vlada dela drugače, ker k sodelovanju vabi tudi drugače misleče. Resnica je ravno obratna. Ljudje, ki so v opoziciji, ki so sodelovali v prejšnji vladi, ki so vodili v tem primeru Svet EU-ja za zunanje in splošne zadeve, so sedaj pripravljeni pomagati novi vladi s svojim znanjem tudi na nižjih mestih brez prestižnih pogojevanj. To prej kaže na dobro voljo in pripravljenost pomagati s strani bivšega ministra kot pa na galantnost novega predsednika vlade. Cenim pa njegovo gesto, ko je zahteve po zamenjavi Dimitrija Rupla označil s pravilno besedo: politična lustracija.
Vesel sem, da so na izredno sejo DZ, ki bo naslednji teden, uvrščeni tudi trije zakoni, ki smo jih predlagali že v prejšnjem mandatu. Žal jih vlada ni podprla, kar pomeni, da bo tudi večina v DZ verjetno proti. Problem je tudi v tem, da je bil namen teh zakonov njihova uveljavitev že v letu 2008. Da se da gospodarstvu takojšen kisik. Sedaj bo za nekatere že prepozno, delavci so že na cesti, kljub temu pa je znižanje davkov še vedno potrebno.
Opozicijski prvak je v pogovoru za STA pojasnil, da sta se predsednik vlade in minister za finance obrnila neposredno na nekatere nadzornike NLB-ja z zahtevo, da imenujejo Veselinoviča. "In rečeno jim je bilo, da bo na hitro sklicana skupščina in bodo zamenjani, če bodo peljali naprej stare postopke," je dodal.
Premier Borut Pahor je dejal, da se osebno ni nikoli pogovarjal oziroma sestal s člani nadzornega sveta NLB-ja. Potrdil je, da se je pogovarjal z ministrom za finance Francem Križaničem, ki ga je kmalu po izvolitvi nove vlade obvestil, da obstaja možnost, da bi nadzorni svet NLB-ja imenoval novega v. d. predsednika uprave. Dodal je, da kolikor je sam seznanjem z izborom, se je nadzorni svet sestal z več kandidati in se potem mimo pritiskov odločil za Veselinoviča. Poudaril je, da z njegove strani na nadzorni svet ni bilo nobenega pritiska.
"Na področju kadrovskih menjav nova vlada že padla"
Ko je spregovoril o kadrovskih zamenjavah nove vlade oz. Pahorjevi obljubi, da bo pri kadrovanju v ospredju sposobnost, ne pa politična lojalnost, je poudaril, da je na tej točki nova oblast že padla: "Zarečenega kruha je veliko. Do zdaj je Pahorjeva vlada brez potrebe na podlagi političnih kriterijev zamenjala že 28 ljudi."
Pahor odgovarja: "To, kar priznam je, da se lomi staro z novim, da ni vselej enostavno, da obstajajo stari vzorci, da sem jaz del njih ter da skušamo storiti vse, da bi v naslednjih mesecih postavili jasna pravila nove kadrovske politike, ki bi bila transparentna, ljudem razumljiva in tudi odgovornost za sprejetje odločitve jasna."
Predlog vlade, da se ustanovi kadrovsko-akreditacijski svet, ki naj bi zajezil kadrovski cunami, se Janši ne zdi dobra ideja, vsaj ne z ljudmi, ki so bili vanj imenovani, "saj gre za izpostavo koalicijskih strank in Foruma 21". "To je koalicijski organ, ki seveda ne bo zagotavljal neodvisnosti od politike. Tudi njegova zakonska osnova je popolnoma trhla. Vse skupaj je veliko sprenevedanje," meni.
"Pahorjeva vlada se slabo bori zoper krizo"
Beseda je tekla tudi o reševanju gospodarske krize, pri čemer je predsednik SDS-a ocenil, da so dozdajšnji ukrepi vlade na tem področju nezadostni. "Zaenkrat protikrizno deluje predvsem ukinitev davka na izplačane plače, ki pa smo ga odpravili že z zakonom iz leta 2006, ter zniževanja davka na dohodek podjetij iz 25 na 20 odstotkov iz istega obdobja. Res potrebuje vsaka vlada nekaj časa, da postane operativna, vendar je Pahorjeva vlada imela na voljo paket, ki ga je predlagala že naša vlada."
Kriza se je dotaknila tudi Istrabenza in Pivovarne Laško, podjetij, ki se jih povezuje s "tajkunstvom". "Pivovarna Laško in Istrabenz pa sta - lahko bi rekli - problem z rakom v zadnjem stadiju. Ker so temelji trhli. Ker se je v želji po menedžerskih prevzemih in po lastniški konsolidaciji za vsako ceno kupovalo delnice po cenah, ki so bile trikrat, štirikrat višje od tega, kar je danes realna vrednost. Zato so najemali kredite, verižili, parkirali delnice in kršili pravila igre na trgu. Zato imajo ta podjetja težave z varuhom konkurence, nekateri tudi z Agencijo za trg vrednostnih papirjev," je Janša komentiral stanje v obeh družbah.
"Mediji se vračajo na položaj pred letom 2004"
O medijih je povedal, da so bili v času 12-letne vladavine LDS-a do vlade vedno prijazni, do opozicije pa popadljivi in sarkastični. "V času našega mandata so bili mediji izredno kritični do vlade in izjemno prizanesljivi do opozicije," je nadaljeval. "Sicer nam je bilo težko, ko so osrednji mediji očitne rezultate popolnoma ignorirali, manjše napake pa so razglašali za zločin. Vendar je bilo to za demokracijo bolj koristno kot pa prejšnja sprega med LDS-om in večino medijev." Po volitvah pa se po Janševih besedah način medijskega poročanja spet vrača v obdobje pred letom 2004, "saj se ponovno vzpostavljajo dvojna merila".
Pogovor ni mogel mimo afere Patria, ki ji prvi mož SDS-a pripisuje tudi izid volitev, glede na katerega je njegova stranka pristala v opoziciji. "Brez velikega poka iz Finske bi bil rezultat volitev zagotovo drugačen, pa tudi ugled Slovenije v svetu ne bi trpel. Ko bo pred nami sodni epilog, se bo postavilo vprašanje, kakšne so politične posledice te velike prevare. In pošteno bi bilo, da vlada, ki je zmagala na osnovi neke laži, sama potegne konsekvence iz tega in odstopi," razlaga Janša.
"Ziherlova obtožba je huda, tu ne gre za svobodo govora"
Na vprašanje, kako to, da vlaga toliko tožb (zoper akterje v aferi Patria, nazadnje pa je zahtevo za opravičilo poslal tudi podpredsedniku LDS-a Slavku Ziherlu), je Janša odgovoril z novim vprašanjem: "Ne vem, kako bi vi reagirali, če bi prebrali v nekem časopisu izjavo ne kogar koli, ampak podpredsednika ene od vladnih strank, v kateri bi ta rekel, da ogrožate občečloveške vrednote?"
Novinar ga je pri tem spomnil na svobodo govora, kar je opozicijski prvak zavrnil z utemeljitvijo, da je njeno vpletanje v ta primer izrazito neprimerno. "Obtožba, ki jo je izrekel Ziherl, je zelo huda in leti pravzaprav na celotno slovensko vlado in njeno dediščino v zadnjem mandatu. To je obtožba, na podlagi katere so sodili v Nürnbergu ali pa v Haagu. Ogrožanje občečloveških vrednot ni mačji kašelj. To lahko nekdo naredi z diktaturo, genocidom itd. Jaz sem dolžan zaščititi dediščino vlade, ki sem jo vodil."
M. N.
Ni bistveno drugačno, kot je bilo že nekaj časa prej. Tisto, kar je na tem polju sveže, je to, da je sedaj Slovenija navzven zelo očitno obveljala kot nekdo, ki odkrito blokira Hrvaško kot kandidatko za članstvo v EU-ju zaradi nerešenih vprašanj med državama.
Primer Dimitrija Rupla pa se izkorišča z argumentacijo, da ta vlada dela drugače, ker k sodelovanju vabi tudi drugače misleče. Resnica je ravno obratna. Ljudje, ki so v opoziciji, ki so sodelovali v prejšnji vladi, ki so vodili v tem primeru Svet EU-ja za zunanje in splošne zadeve, so sedaj pripravljeni pomagati novi vladi s svojim znanjem tudi na nižjih mestih brez prestižnih pogojevanj. To prej kaže na dobro voljo in pripravljenost pomagati s strani bivšega ministra kot pa na galantnost novega predsednika vlade. Cenim pa njegovo gesto, ko je zahteve po zamenjavi Dimitrija Rupla označil s pravilno besedo: politična lustracija.
Vesel sem, da so na izredno sejo DZ, ki bo naslednji teden, uvrščeni tudi trije zakoni, ki smo jih predlagali že v prejšnjem mandatu. Žal jih vlada ni podprla, kar pomeni, da bo tudi večina v DZ verjetno proti. Problem je tudi v tem, da je bil namen teh zakonov njihova uveljavitev že v letu 2008. Da se da gospodarstvu takojšen kisik. Sedaj bo za nekatere že prepozno, delavci so že na cesti, kljub temu pa je znižanje davkov še vedno potrebno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje