Tudi na Hrvaškem se lahko zgodi, da arbitražni sporazum pade, saj ga marsikdo razume kot plod pritiska Slovenije na Hrvaško, je v Kranju dejal premier Borut Pahor.

Na javni tribuni, ki jo je sklical SD, se je med drugim znova odzval na trditve Slovenskega panevropskega gibanja, ki je v torek pozvalo k zavrnitvi arbitražnega sporazuma in k "izgonu Hrvaške z zasedenih ozemelj", akademik Tine Hribar pa je celo menil, da je sporazum "akt kolaboracije z okupatorjem". To ni res, je tudi tokrat zatrdil Pahor in poudaril, da bi okupacija pomenila "najmanj blokiranje pogajanj, če ne vojne intervencije". Razumnike, ki so sodelovali na torkovi tiskovni konferenci gibanja, je vprašal tudi, ali mu lahko povedo, kje je poštena meja med državama.

Kresal: Danes nimamo nič. Imeli bomo, če podpremo sporazum.
Nad sporočili torkovega srečanja sta razočarana tudi prvaka LDS-a in Zaresa Katarina Kresal ter Gregor Golobič.

"Čudim se izjavam, da z arbitražnim sporazumom nekaj izgubljamo," je povedala za TV Slovenija. Nanizala je več vprašanj o zdajšnjih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, pa tudi odgovore nanje: "Kaj pa imamo danes? Piranski zaliv? Ne. Stik z odprtim morjem? Ne. Dobre odnose s sosedi? Ne. Dobro gospodarsko sodelovanje? Ne." Prav zato je prepričana, da arbitražni sporazum Slovenijo vrača nazaj na dan, 25. junij 1991, in ji daje, kar je v tem času izgubila - med drugim teritorialni stik z odprtim morjem.

V nagovoru zbranim na tribuni je povedala, da stranka absolutno podpira sporazum, saj se zavzema za politiko, ki rešuje težave, medtem ko si nekateri tega ne želijo, ker kampanjo gradijo na negativni politiki.

Golobič: Kritiki argumente potisnili v ozadje
Kritičen je bil tudi Golobič, ki udeležencem na omenjeni tiskovni konferenci, ki se "imajo za intelektualce in razumnike", očita, da jih je tema tako razgrela, da so argumente povsem potisnili v ozadje. "Staviti bi morali na moč argumentov, ne na argument moči," je prepričan.

V očitkih omenjena kolaboracija
Spomnimo. Na tiskovni konferenci Slovenskega panevropskega gibanja so bili glavni govorci predsednik gibanja France Bučar, akademik Tine Hribar in literat Boris Pahor. Bučar je v svojem nagovoru med drugim dejal, da pri arbitražnem sporazumu ne gre le za vprašanje meje, temveč za vprašanje obstoja Slovenije, Hribar pa, da dokument predstavlja akt kolaboracije z okupatorjem. Nekoliko prizanesljivejši, čeprav kritičen, je bil Pahor, ki je opozoril, da Slovenija ne nastopa kot država. "Slovenija se je morala z Italijo pogovarjati, da ji je dovolila vstop v Evropo, in to po vsem tem, ko je počenjala, kar je počenjala. Slovenija bi danes morala nastopati na isti način," je prepričan tržaški pisatelj in publicist.

"Slabše kolaboracije ne more biti, kot pa da pustimo stvari take, kot so," se je na očitke odzval predsednik vlade.