"Srečanje poteka vse od osamosvojitve Slovenije in vsako leto upraviči svoj namen. To je, da pridejo sem predstavniki ljudstva, da se podružijo z ljudmi, ki so jih izvolili," je povedala županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. Prepričana je, da je "včasih treba poslušati čisto kmečko pamet". Županja verjame, da bodo politiki v slovenske centre moči in odločanja odnesli kakšne dobre ideje in misli.

Najvišji gost je bil predsednik države Borut Pahor, ki se srečanja udeležuje že vrsto let. Navdušuje ga ideja za tem dogodkom. "Tukaj so se ljudje vedno trudili, da bi obujali spomin na tisto enkratno enotnost, ki je krasila slovenski narod v času osamosvojitve. Slovenci smo tisto poletje razglasili in ubranili samostojno državo, Korošci pa so tu tistim, ki so bili najbolj odgovorni za ta uspeh, priredili sprejem. Takrat se je zdelo, da smo si Slovenci zapomnili pomen enotnosti. Da enotni zmoremo vse, celo nemogoče," je povedal v izjavi za medije ob robu prireditve pod mogočnim drevesom na Ludranskem Vrhu.

Pahor: Nikoli ne vemo, kdaj bo spet potrebna enotnost
Po mnenju Pahorja je koristno ohranjati spomin na takšne dogodke. "Nikoli ne vemo, kdaj nam bo zgodovinska usoda znova naložila to odgovornost, da se ne bomo razklali, ampak da bomo znova enotni. V tem času pa moramo sodelovati. In tudi oblikovanje nove slovenske vlade je v marsičem odvisno od tega sodelovanja. Kot predsednik države, ki v tem postopku podeli predlog državnemu zboru za predsednika vlade, si bom prizadeval, da bi bilo to čim bolj izpostavljeno," je povedal.

Slavnostni govornik na srečanju, ki se ga je udeležilo okoli 700 ljudi, je bil pisatelj Tone Partljič, ki se v govoru, polnem humorja in anekdot, prav tako ni mogel izogniti aktualnemu političnemu dogajanju v državi. "Na neki način me zabava, da se ljudje ne udeležujejo volitev, kamor pridem, pa zdaj povsod sestavljajo vlado. Še v domu za ostarele so me najprej vprašali, kdo bo vodil vlado," je dejal.

Partljič: Srečanje je izraz domoljubja
Predsednika države je pozval, naj poskrbi, da bo nova slovenska vlada "več dala, kot pa jemala, sejala več ljubezni kot pa razdora in se s ponosom pogovarjala s partnerji po svetu". "To je odvisno od poslank in poslancev, od voditeljev političnih strank, zastopanih v parlamentu," mu je odgovoril Pahor.

Po besedah Partljiča so takšna srečanja, kot je srečanje pod Najevsko lipo, izraz pravega slovenskega domoljubja. "Vi ste pravi domoljubi in mislim, da se imamo vsi veliko naučiti od vas," je nagovoril navzoče Korošce. "Lep običaj je, da se zbirate tukaj. A ideja, da bi se tukaj srečevali sprti politiki in se tukaj pomirili, je iluzorna. Saj še na državno proslavo sredi Ljubljane ne hodijo skupaj," je dodal.

Pogovor o slovenskem jeziku
Pred uradno slovesnostjo je potekal razmislek pod lipo na temo Za jezik se je treba boriti. Na pogovoru, ki ga je vodila profesorica na mariborski filozofski fakulteti Anja Benko, je svoje poglede na prihodnost in pomen slovenskega jezika delilo dvanajst intelektualcev. Med njimi je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je vesela, da so v pogovor vključene tudi ženske. Kar zadeva slovenski jezik, pa je poudarila pomen ustrezne vzgoje in pravilne rabe slovenščine. "Prav je, da otroku pričaramo lepote slovenskega jezika. Nimamo se česa sramovati, ker je lep. Na to moramo biti ponosni," je dejala.

Prvo srečanje državnikov je bilo pod Najevsko lipo organizirano avgusta 1991. Več let so ga imenovali kot srečanje državnikov, nato pa kot vseslovensko srečanje. S tem želijo Črnjani ohraniti staro podeželsko navado, ko so se konec tedna, po navadi ob nedeljah, veljaki in kmetje zbrali pod vaško lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah.