"Slovenija je imela pred 20 leti sanje, da se pridruži Evropski uniji, Združenim narodom, Svetu Evrope in drugim organizacijam, na koncu seznama je bila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj," je povedal Borut Pahor na sedežu OECD-ja v Parizu in dodal, da mu je 20 let kasneje "v čast in privilegij, da tu kot premier države sprejme povabilo".
Povabilo v organizacijo je Sloveniji, Izraelu in Estoniji predal italijanski premier Silvio Berlusconi, saj Italija letos predseduje Svetu OECD-ja. Slovenija bo postala 34. članica elitnega kluba.
Generalni sekretar organizacije Angel Gurria je novim prihodnjim članicam čestital in jih pohvalil za ves trud, ki so ga vložile v prilagajanja za članstvo. "Vsaka od teh držav, tudi Slovenija, lahko OECD-ju prinese veliko," je povedal Gurria in v primeru Slovenije izpostavil predvsem težko izpogajan zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, ki je po njegovih besedah zelo pomembna izkušnja tudi za OECD.
Predsednik države Danilo Türk je ob prejemu povabila dejal, da tega vesel, saj je kot prvi slovenski pogajalec naredil prve korake na poti vključevanja. Sam meni, da so naredili dober prvi vtis, tudi na forumih, kjer so pokazali, da lahko Slovenija v OECD prispeva ideje, ne samo, da se uči od razvitih. "To v teh dneh ne bo omenjeno, kot tudi ne, da je bila šele vlada Janeza Janše tista, ki je razumela pomembnost včlanitve Slovenije v to mednarodno organizacijo. Ko so se namreč v devetdesetih že vključevale nekatere nekdanje komunistične države, se Slovenija ni dovolj potrudila," je dejal Türk.
Gaspari: Članica bi lahko postali v dveh mesecih
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je povedal, da bi morala Slovenija ob normalni izvedbi postopkov članica postati v dveh mesecih. Dejal je, da upa, da se ne bodo zgodile podobne stvari, kot so se ob sprejemanju zakona o agenciji za upravljanje z javnim premoženjem, kjer bi se pojavile nekakšne motnje, ki bi bile popolnoma nerazumljive in nerazumne v tem trenutku.
Na vprašanje, katere bodo najpomembnejše koristi od članstva v organizaciji, je minister za razvoj in evropske zadeve ter glavni pogajalec za vstop Slovenije v OECD dejal, da enake ali podobne, kot so jih imele vse druge države. "To je skupine držav, ki je znana po tem, da je najbolj razvita. V tej organizaciji se opravljajo najbolj kakovostne analize gospodarskih, socialnih, zaposlitvenih in drugih vprašanj, ki so za državo pomembne." Gaspari je dodal še, da se Slovenija z OECD-jem pogovarja, da bi opravili pomembno analizo delovanja javne uprave.
Pahor: Najpomembnejša konkurenčnost
Premier Borut Pahor je na forumiu OECD-ja o trgovini, delovnih mestih in inovacijah izpostavil problem konkurenčnosti. Dejal je, da je najpomembnejše vprašanje zanj, kako naj bosta EU in Slovenija konkrenčni, obenem pa ohranita socialno in okoljsko dimenzijo. "Za svetovno trgovino in gospodarstvo ni druge alternative kot trajnostno gospodarstvo, a žal so bolj konkurenčni tisti brez socialne kohezije. To je za nas zelo moteče."
Na vstop čakali 14 let
Slovenija na vstop v OECD čaka že od leta 1996, ko je vložila prošnjo za članstvo, povabilo pa je plod treh let pogajanj in eden zadnjih korakov za polnovredno članstvo v Organizaciji za evropsko sodelovanje in razvoj. V tem času je Slovenijo ocenjevalo 18 odborov, ki so odločali o slovenski pripravljenosti na področjih korporativnega upravljanja, javnih financ, znanstvene in tehnološke politike, okolja, konkurence, trga dela in upravljanja v javnem sektorju.
Postopek dokončan z deponiranjem listine pri francoski vladi
Sporazum o pristopu k OECD-ju naj bi Slovenija podpisala 1. junija v Ljubljani, nato pa ga mora ratificirati še državni zbor. Ratifikaciji sledita resolucija OECD-ja o sprejemu in še ena ratifikacija v državnem zboru (tokrat ratifikacija resolucije). Ratifikacijsko listino bo Slovenija nato deponirala pri francoski vladi, nato pa bo postopek pristopanja končan.
Slovenija bo za članarino v elitnem klubu letno odštela 2,4 milijona evrov. Letni proračun OECD-ja znaša 328 milijonov evrov, članice pa vanj prispevajo glede na višino njihovega bruto nacionalnega dohodka. Slovenija bo morala plačati tudi pristopne stroške, to je 1,62 milijona evrov.
Slovesna seja s povabili med članice OECD-ja je potekala v sklopu rednega ministrskega zasedanja Sveta OECD-ja. To je sicer namenjeno izzivom držav ob prehodu iz kriznega v pokrizno upravljanje, strukturnim reformam in omogočanju gospodarske rasti.
Premierja Boruta Pahorja na srečanju v Parizu spremljata minister za finance Franc Križanič in minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Franc Križanič, minister za finance, bo v imenu Slovenije podpisal tudi skupno konvencijo OECD-ja in Sveta Evrope o medsebojni upravni pomoči v davčnih zadevah in njen dopolnitveni protokol.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje