Izjava predsednika evroobmočja Jean-Clauda Junckerja glede posledic padca pokojninske reforme in potrebnih "brutalnih ukrepih" še vedno odmeva, in če želimo Slovenijo ohraniti v mirnih vodah, moramo ta prizadevanja nadaljevati, je predsednik vlade Borut Pahor dejal po redni tedenski seji vlade. Kompromisne rešitve še vedno pričakuje od sindikatov, ki po njegovem mnenju nosijo večji del odgovornosti, da se je položaj v Sloveniji poslabšal.

"Evropske države ena za drugo spravljajo pokojninske reforme pod streho," je dejal in izpostavil primer Italije, ker se trenutni predlog giblje pri 67 letih za upokojitev. Poleg

pokojninske reforme se bodo na socialnem vrhu dotaknili tudi zdravstvene reforme in reforme trga dela.

"Zapravili smo edinstveno priložnost"
"Sindikatom je uspelo ljudi prepričati, da lahko delajo manj, pa bomo ohranili enak standard in pravice. To seveda ni res," je dejal premier in med razlogi omenil demografske. "Zapravili smo edinstveno priložnost," je dodal in poudaril, da je Evropa zaradi neenotnih fiskalnih in predvsem davčnih politik ob skupni valuti pred zdajšnji podobno krizo. "Vsakomur je jasno, da ne morete voditi enotne evrske politike s 17 različnimi fiskalnimi politikami," je dejal.

"Jeseni sem opozarjal ..."
Pri tem je spomnil, da nas trenutna gospodarska rast v Sloveniji ne sme zaslepiti, da smo že na varnem, saj države, ki poganjajo naš izvoz, drsijo nazaj v stagnacijo. Spomnil je na svoja opozorila prejšnjo jesen, da se v Evropi dogaja nekaj brez presedana, in na svežo kolumno nekdanjega nemškega zunanjega ministra Joschka Fisherja, ki meni, da je Evropa v vse globlji ne le ekonomski, temveč tudi politični krizi. Tudi pomoč Grčiji in njeni

varčevalni ukrepi so po njegovem mnenju le odlaganje problema.

Še več, Pahor meni, da svet, še bolj pa evroobmočje, drsi v novo finančno in gospodarsko krizo - Slovenija pa se mora pripraviti na najhujše.
Novi ministri? Imam pomembnejša opravila in utečeno ekipo
Pahor je govoril tudi o nadomeščanju ministric, ki so po odhodu Zaresa izstopile iz vlade, in dejal, da novih ne bo imenoval zaradi dveh razlogov. Dejal je, da ima "pomembnejša opravila" od tega, da bi iskal nove ministre in se zaposloval s tem, ali so imena primerna, po drugi strani pa ima "dobro utečeno ekipo", zato si lahko privošči, da do konca izkoristi zakonski rok 90 dni, v katerem mora po zakonu ukrepati. Dejal je, da nadomestni ministri (Mitja Gaspari za gospodarstvo, Boštjan Žekš za kulturo in sam Pahor za javno upravo) delajo s polnimi pooblastili.

V javni upravi plače brez kakršnih koli dodatkov?
Pahor, ki je s pomočjo generalne sekretarke vlade Helene Kamnar prevzel začasno vodenje ministrstva za javno upravo, je razkril svoje prioritete. Poskušal bo poiskati alternativo veljavnemu plačnemu sistemu, ki ima po njegovem mnenju vgrajene nevarnosti za dolgoročno vzdržnost. Hkrati je zagotovil, da v spremembe ne bo šel, dokler ne bo imel natančno določene in boljše alternative. To bi izvedel tudi tako, da bi ob zmanjševanju števila uradnikov in funkcionarjev ohranjal maso plač. S tem bi boljši in delavni zaslužili več, predstojniki pa odslovili odvečne. Ob tem kot glavno težavo vidi morebitno šikaniranje, tako politično kot osebno, med zaposlenimi.

Vprašal se je še, zakaj je trenutni plačni sistem tako netransparenten - "obstaja na tisoče dodatkov" -, ter ošvrknil njegovega avtorja Gregorja Viranta (ki ga sicer ni imenoval). Ta plačna reforma je naredila veliko škodo Sloveniji, medtem ko njen avtor še kar deli nasvete vladi, je dejal premier. Pahor bi raje uvedel višjo plačo, a povsem brez dodatkov.

Sklenil je z napovedjo, da bo po svojem državniškem obisku v Indiji konec avgusta indijske poslovneže pripeljal v Slovenijo, kjer bodo o svojih interesih - tudi o morebitnem sodelovanju letalskega prevoznika Air India - javnosti spregovorili sami.