Andrej Saje se je papežu Frančišku že zahvalil za imenovanje. "Škofovsko službo sprejemam v veri v troedinega Boga in njegovo milost ter pomoč," je zapisal v zahvali. Saje je pozdravil tudi vse prebivalce svoje prihodnje škofije, tamkajšnje sestrske in druge verske skupnosti ter lokalne oblasti. "Veselim se sodelovanja z vami v prizadevanju za skupno dobro. Živimo v svetu preizkušenj in novih izzivov, samo skupaj lahko naredimo nekaj dobrega, za udejanjenje resnice in pravičnosti, poštenosti in miru," je zapisal. Za opravljeno delo se je zahvalil tudi dosedanjemu novomeškemu škofu Andreju Glavanu, ki se poslavlja od škofovske službe.

Zamenjava na vrhu leta 2006 ustanovljene novomeške škofije prihaja po tistem, ko je zdajšnji novomeški škof Glavan ob dopolnitvi 75 let papežu leta 2018 ponudil svoj odstop, kar morajo storiti vsi škofje, ko dopolnijo omenjeno starost. Papež odstopa ni sprejel, ampak mu je službo novomeškega škofa podaljšal do imenovanja njegovega naslednika. Tega so v škofiji pričakovali že leta 2019, a se je iskanje očitno zavleklo.

Glavan je v odzivu na Sajetovo imenovanje za Radio Ognjišče dejal, da je bilo imenovanje po skoraj triletnem podaljšanju njegove službe pričakovano ter da bo z "novo svežo močjo zdaj škofija na novo zaživela z novimi prijemi, poudarki in novo energije". "Bog daj, da bo zaživela kot eno srce in ena duša," je dejal.

Bogata študijska in poklicna pot novega novomeškega škofa

Saje se je rodil leta 1966 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Mirni Peči, Srednjo naravoslovno-matematično šolo pa v Novem mestu. Po odsluženem vojaškem roku je jeseni 1986 stopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in se vpisal na ljubljansko teološko fakulteto, kjer je leta 1991 diplomiral iz bibličnih ved. Leto pozneje je bil posvečen v duhovnika ljubljanske nadškofije in postal kaplan v Grosupljem.

Jeseni 1997 je odšel na študij v Rim, kjer je na tamkajšnji fakulteti za kanonsko pravo Papeške univerze Gregoriane leta 1999 končal magisterij. Na isti fakulteti je nato vpisal doktorski študij in leta 2003 postal doktor kanonskega prava s specializacijo v pravni sodni praksi.

Po vrnitvi v Slovenijo aprila 2003 je bil imenovan za generalnega tajnika in tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference, za študijskega prefekta v bogoslovnem semenišču, za sodnika metropolitanskega cerkvenega sodišča, maja 2009 pa tudi za docenta pri katedri za kanonsko pravo na ljubljanski teološki fakulteti. Imenovan je bil tudi za člana cerkvene komisije za ureditev odnosov z državo, od začetka sodeluje pri ustanavljanju Katoliške univerze oz. Katoliškega inštituta.

Poleg znanstvenega področja je aktiven tudi v pastorali. Službo duhovnega pomočnika je med letoma 2013 in 2015 opravljal v župniji Ljubljana Ježica, od leta 2014 pa je duhovni pomočnik v slovenskih župnijah na Selah in na Bajdišah v krško-celovški škofiji.