Posameznike želijo opogumiti, da si vzamejo svobodo biti in živeti, kar so, je na tiskovni konferenci pojasnila Nina Hudej iz društva Parada ponosa. Po sobotnem začetku bo teden poln različnih dejavnosti, od zabav do pogovornih večerov, končal pa se bo prihodnjo soboto, 14. junija, s tradicionalno povorko.

Mobiliziranje mladih
Letošnja parada je usmerjena v skupnost, še posebej v mlade. V ospredju je vedno manj aktivizma mladih, zato bodo številne delavnice usmerjenje v mobilizacijo in motiviranje mladih za aktivizem, hkrati pa jim prisluhniti, je dejala Simona Muršec iz društva.

Politike niso želeli naslavljati ...
V letošnjem tednu Parade ponosa sicer niso želeli naslavljati političnih akterjev, saj so razočarani nad politiko, ki po padcu družinskega zakonika na področju sistemske diskriminacije LGBT-oseb (lezbijk, gejev, bi- in transseksualcev) ni naredila nič, je pojasnila Hudejeva.

... bodo pa naslovili politične stranke
Pred prihajajočimi volitvami pa se bodo vendarle odzvali na politično situacijo pri nas. Kot je pojasnila Barbara Rajgelj iz društva, so oblikovali pobudo, s katero bi nevladne organizacije pozvale obstoječe in nastajajoče politične stranke k podpisu zaveze za popolno odpravo sistemske diskriminacije v enem letu od konstituiranja nove vlade.

"Svobodomiselne stranke"
Stranke, ki svoja programska izhodišča utemeljujejo na svobodomiselnosti, kot na primer Zavezništvo Alenke Bratušek, na človekovem dostojanstvu, kot je Stranka Mira Cerarja, na človekovih pravicah in liberalizmu, kot stranka Verjamem, pa tudi obstoječe stranke, kot so SD, DL in Zares, bi morale imeti po besedah Rajgljeve dovolj poguma za takšno zavezo. "Seveda, če s pojmi, s katerimi se opisujejo, mislijo resno," je dodala Rajgljeva.

Za nov družinski zakonik
Po njenih besedah se je od padca družinskega zakonika na referendumu veliko spremenilo. Ob tem navaja tudi spremembo referendumske zakonodaje, po kateri mora za zavrnitev zakona na referendumu proti njemu glasovati 20 odstotkov volilnih upravičencev. Proti družinskemu zakoniku je na referendumu glasovalo le 16 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni, da bi bil družinski zakonik pod današnjimi pogoji sprejet, je dejala Rajgljeva.