Ob podpisu sporazuma je minister za javno upravo Boris Koprivnikar izrazil zadovoljstvo, da so po dolgih pogajanjih in tudi zapletih sklenili dogovor. Kot je dejal, dogovor ostaja v finančnih gabaritih s še obvladljivimi finančnimi posledicami, obenem pa pomeni, da ohranjajo socialni dialog in da so kljub različnim pogledom sposobni kompromisov. Še posebej je zadovoljen, ker so sredstva v večji meri namenjena tistim, ki so v nižjih plačnih razredih in živijo najtežje. "Kompromis je dober tako za javne uslužbence kot tudi za državo in jaz ga toplo pozdravljam," je sklenil.

Po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman so z dogovorom vsi skupaj pokazali, da so sposobni v danih javno-finančnih okvirih poiskati ustrezne kompromisne rešitve, ki po eni strani pomenijo do določene mere izboljšanje položaja posameznih uslužbencev, po drugi strani pa ohranjajo celoten obseg javnih financ v vzdržnih okvirih.

Vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj pa sta opozorila, da jih zdaj čaka zahtevno delo pri odpravi anomalij. Pogajalcem je na družbenem omrežju Twitter čestital tudi premier Miro Cerar. "Predvsem sem zadovoljen, da smo s pomočjo dialoga naredili konkretne korake naprej za tiste, ki dobivajo najnižje plače," je poudaril.

Vlada je sicer še pred nekaj tedni trdila, da nikakor ni denarja za zahteve sindikatov javnega sektorja, zdaj ga je našla in si pozno zvečer v četrtek podala roke s sindikati. Dosegli so namreč dogovor o postopni odpravi varčevanja v javnem sektorju in o popravi plačnih napak.

Najzadovoljnejši so lahko tisti, ki so najnižje na plačni lestvici, saj je dogovor usmerjen tako, da več in prej daje tistim, ki so v slabšem socialnem položaju.

Prihodnje leto bodo dali 56 milijonov evrov
Prihodnje leto bodo višji tako regres kot pokojninske premije, zlasti najslabše plačani pa lahko že maja, preostali pa julija, pričakujejo uvrstitve v višje razrede. Vodje pogajalcev bodo popoldne parafirali sinočnji dogovor, nato se bodo začela opredeljevanja sindikatov. Če se bo pod sporazum nabralo dovolj podpisov, bo sledila še pika na "i" - potrjevanje zakona v državnem zboru, je za Radio Slovenija poročala Nika Benedik.

Skupni učinek na javnofinančne izdatke vseh blagajn bo 56 milijonov v letu 2017. Minister za javno upravo Koprivnikar je kljub vsemu zadovoljen, pa čeprav je vlado, ki je nespretno najprej rešila zgodbo z zdravniki, dogovor stal najmanj enkrat več, kot je bila pripravljena dati.

Zanika, da je s plačano ceno vlada reševala tudi svojo usodo. In odgovori, da gre za reševanje usode podplačanih poklicev, dodaja Benedikova.

Za najslabše plačane uvrstitve delovnih mest se z majem začnejo anomalije odpravljati in izplačevati, za preostale pa z julijem. To kot poglaviten dosežek dogovora poudarja tudi sindikalna stran. "Zelo pomembno je, da smo nekaj dosegli tudi za tiste, ki so na minimalni plači - to je regres v višini 1.000 evrov za tiste, ki so uvrščeni do 16. plačnega razreda," poudarja Štrukelj.

Regres za vse
In še preostala vsebina: vsi do 40. razreda bodo prihodnje leto dobili regres v višini minimalne plače, tisti do 50. bodo prejeli 600 evrov, uvrščeni više pa 550 evrov bruto. Pokojninske premije se bodo zvišale na 30 odstotkov, bodo pa od marca naprej na boljšem starejši. Starost nad 50 let prinaša 50-odstotno višino, nad 55 let pa 80-odstotno.

"Pomembno je, da se začenjajo konkretneje odpravljati varčevalni ukrepi," dodaja sindikalist Jakob Počivavšek. Leto 2018 bo namreč za javne uslužbence še ugodnejše - zamrznjena bo ostala le še redna delovna uspešnost, zgolj prestavljena - na december - pa bodo napredovanja.

Dogovor za dve leti
Premik so že za prihodnje leto naredili tudi pri premijah kolektivnega dopolnilnega pokojninskega zavarovanja. Predvideli so, da se bodo premije celo leto izplačevale v 30 odstotkih, za starejše od 50 let v polovičnem znesku od marca dalje, za starejše od 55 let pa v 80 odstotkih.

Leto 2019 ni del dogovora.
.

.
SMC, DeSUS in SD dogovor pozdravljajo
Dogovor vlade s sindikati javnega sektorja je zelo dobrodošel tudi ob pomiritvi v zadnjih tednih napetih političnih razmer. DeSUS in SD sta namreč po dogovoru vlade z zdravniškim sindikatom Fides, ki sta mu nasprotovali, opozarjali na zaostritev zahtev drugih sindikatov javnega sektorja.

V DeSUS-u in SD-ju so zdaj zadovoljni, da je vladi in sindikatom javnega sektorja uspelo doseči dogovor, saj sicer neusklajenih ukrepov v DZ-ju ne bi podprli.

Očitno se je javnofinančna slika tako izboljšala, da se lahko sprostijo nekateri varčevalni ukrepi, v prvem odzivu na četrtkov dogovor vlade s sindikati javnega sektorja ugotavlja prvak DeSUS-a Karl Erjavec.

"Dovolj je bilo zapostavljanja tistih, ki skrbijo za vitalni del socialne države - medicinskih sester, vojakov, vzgojiteljic in drugih zaposlenih v javnem sektorju," pa pravijo v SD-ju.

Dodali so, da mora biti javni sektor kot nosilni steber socialne države stabilen in notranje uravnovešen, kar pomeni, da mora biti razmerje med vsemi poklicnimi skupinami nujno urejeno skladno z vrednotama enakopravnosti in pravičnosti.
Tudi v vladajoči stranki SMC pozdravljajo dogovor vlade s sindikati javnega sektorja. Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je dejala, da so zaupali obema pogajalskima stranema, da bosta v dobro vseh sklenili uspešen dogovor, še posebej pa je zadovoljna, da so našli rešitev za stisko najnižje plačanih javnih uslužbencev. Kustec Lipicerjeva je prav tako zadovoljna, da se z dogovorom nadaljuje sproščanje varčevalnih ukrepov. Po njenem mnenju je dogovor dobra popotnica v novo leto.

ZL pozdravil sporazum, SDS in NSi še brez odziva
Dogovor so pozdravili tudi v delu opozicije. V stranki ZL, ki se že ves čas zavzema za odpravo varčevanja, so v odzivu dejali, da je najbolj pozitivno to, da je bila v pogajanjih prioriteta reševanje položaja najslabše plačanih. Reševanje položaja plačne skupine J mora biti prioriteta, saj ni dopustno, da imamo zaposlene, ki so kljub osemurnemu delavniku revni, in to celo v javnem sektorju, je poudaril vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec.

Dogovor je pozdravila tudi predsednica Zavezništva in poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Alenka Bratušek, ki je dejala, da bi tako kot za javni sektor morali najti denar tudi za polno usklajevanje pokojnin. Med kriznimi ukrepi je bil sicer tudi dvig stopenj DDV-ja, zdajšnja vlada pa ga je umestila v sistemski zakon, je spomnila Bratuškova. Sama bi sicer ohranila takšen DDV, vendar na drugi strani obenem predlagala razbremenitev plač za enak znesek, kar je po njenih izračunih okoli 200 milijonov evrov.

V zadnjih tednih namreč ob sproščanju varčevalnih ukrepov predlogi kapljajo tudi iz opozicije. Med njimi je predlog nepovezanega poslanca Andreja Čuša za vrnitev davčne stopnje na prejšnjo raven.

V opozicijskih SDS-u in NSi-ju pa se na dogovor, ki so ga predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja danes parafirali, še niso odzvali.