Pred protestom so bili udeleženci pozvani k upoštevanju varnostne razdalje, preprečevanju telesnih stikov in uporabi zaščitnih mask, da bi protest potekal upoštevajoč koronaukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Zaradi precejšnje množice na Prešernovem trgu se razdalja 1,5 metra večinoma ni upoštevala, hkrati pa je bilo veliko udeležencev brez zaščitne maske. Prisotnih je bilo precej policistov, ki so shod, ki je povsem mirno potekal od začetka do konca, zgolj opazovali.
Glede morebitnih kazni zaradi novega vladnega odloka, ki prepoveduje neprijavljene shode, so protestniki poudarili, da je "ustavno sodišče jasno odločilo, da so vsi odloki, ki omejujejo protestno izražanje, protiustavni, kar so potrdile tudi odločitve sodišče v konkretnih primerih". Na protestu bodo kot običajno po njihovih navedbah prisotni tudi opazovalci Pravne mreže za varstvo demokracije.
Kaj zahteva glas ljudstva?
Eden vidnejših predstavnikov petkovih protestnikov, ki običajno povezuje dogajanje, Jaša Jenull je uvodoma poudaril, da bodo slej kot prej politične stranke morale slišati "glas ljudstva" in ga upoštevati. Protestniško gibanje se je naučilo, tako Jenull, da se lahko zanese le samo nase in pa na složno in povezano civilno družbo.
Nato je za mikrofon prijel glasbenik Jani Kovačič, ki je na kitaro zabrenkal "anticovid himno" in dejal, da bodo protestniki verjetno dosegli 100 petkov, če bo šlo tako naprej.
Okoljevarstvenica Gaja Brecelj iz Umanotere je dejala, da je referendum o vodah pokazal velik konsenz v družbi glede ohranitve narave, ter poudarila, da "glas ljudstva" glede podnebne krize od politikov pričakuje odločno ukrepanje.
Nato je množico nagovorila do aktualne vlade venomer kritična pisateljica Svetlana Makarovič, ki je dejala, da se počasi bližamo svobodi, za njo pa še pesnik in igralec Andrej Rozman Roza in nanizal razloge za odhod vlade. Vmes je na trgu večkrat odmevalo "vlada pada". Med drugimi so zapele tudi Kombinatke, in sicer uporniško pesem Bella Ciao, za mikrofon pa je prijel tudi glasbenik Zlatan Čordić Zlatko.
Na protestu je bila prisotna tudi maskota svobode v obliki orjaške lutke deklice, ki je na protestu z veliko metlo "pometala korupcijo na smetišče zgodovine".
Protestniki želijo možnost odpoklica parlamenta na referendumu
"Čas je za drugačno politiko, ki ne bo sporočala, da so davki glupi. Potrebujemo politiko, ki bo denar namenila za javno zdravstvo, šolstvo, socialo, ne pa milijarde metala za orožje in koruptivne posle. Čas je, da rečemo dovolj!" pa je povedala petkova protestnica in sindikalistka Tea Jarc.
Nato je Jenull prebral 10 zahtev iniciative Glas ljudstva in ob tem še posebej poudaril zahtevo, da bi ljudje lahko na referendumu odpoklicali parlament, kadar ta izgubi vso podporo ljudstva. "Volitve so nujne, naslednje volitve morajo podreti vse rekorde!" je pozval. Od političnih strank bodo med drugim zahtevali odgovore na vprašanja, kot so, ali bodo odpravili posledice vse škodljive zakonodaje, ki je bila sprejeta v zadnjem letu, ali bodo poskrbeli za nestrokovno kadrovanje in kaj konkretno bodo politiki naredili za zaščito javnih medijev.
Glas ljudstva zahteva možnost za preklic parlamenta in do leta 2030 opustitev premoga ter 100-odstoten prehod k obnovljivim virom energije. Opozorili so, da Slovenci potrebujejo dvig minimalnih plač in pokojnin ter 30.000 neprofitnih stanovanj do leta 2030. V Sloveniji je treba pravično obdavčiti kapital, okrepiti nadzorne funkcije in ukiniti dodatno zdravstveno zavarovanje. Prepovedati je treba tudi kandidiranje in opravljanje javne funkcije politikom in drugim nosilcem političnih funkcij, ki so pravnomočno kazensko obsojeni.
Jenull je poudaril, da ne bodo ustanovili nove stranke, bodo pa zahtevali, da obstoječe stranke odgovorijo na vprašanja in se do njih konkretno opredelijo.
Za konec so protestniki prižgali še "luč upora in svobode", tako da so množično prižgali bliskavice na mobilnih telefonih in tako razsvetlili trg, nato pa so se mirno razšli.
Policija: Zbralo se je okoli 1000 ljudi
Policija ocenjuje, da se je na protestu zbralo okoli 1000 ljudi. Policisti so na protestu ugotovili kršitev zakona o javnih zbiranjih, zato vodijo postopek proti organizatorju, in eno kršitev zakona o javnem redu in miru, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana.
Jenull je sicer na novinarski konferenci v četrtek poudaril, da so protesti "varni, zakoniti in na žalost v Sloveniji še vedno nujni". V ljudski skupščini dodajajo, da nimajo druge izbire, kot da ponovno v večjem številu vladi in celotni politiki povejo, da so razmere nevzdržne. Po njegovih besedah se širi "virus janšizma, ki spodkopava pravno ureditev, spodkopava demokracijo, ki spodkopava ustavo, ki širi korupcijo in nezaupanje v vse pore te družbe".
Zbiranje ljudi je sicer zaradi epidemioloških razmer po vladnem odloku od ponedeljka prepovedano, oziroma je na organiziranih javnih shodih dovoljeno, če udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT in je med udeleženci mogoče zagotoviti medosebno razdaljo vsaj meter in pol. Pogoj PCT mora preverjati organizator, ki mora shod prijaviti oziroma dobiti dovoljenje zanj. Petkovi protesti sicer niso prijavljeni.
Začetek "predvolilne kampanje ljudstva"
Kot so pred protestom zapisali v Protestni ljudski skupščini, ki se je oblikovala na petkovih protestih, danes začenjajo uradno predvolilno kampanjo ljudstva, ki bo "od spodaj navzgor oblikovala politično agendo za našo skupno prihodnost". Napočil je čas za drugačno politiko, ki bo dala prednost ljudem in okolju, ne pa kapitalu in političnim strankam, so poudarili.
"Tudi mi se bomo podali v predvolilno kampanjo. Ne kot stranka, ampak kot združeno ljudstvo. Zahtevali bomo od političnih strank, ki bodo na naslednjih volitvah tekmovale za naše glasove, da se opredelijo do vseh izpostavljenih problematik in sprejmejo jasne zaveze. Ne bomo in nočemo biti del strankarske politike. Hkrati pa se zavedamo, da okolje, javno zdravstvo, izobraževanje, delavske pravice, kultura in vsa ostala področja upravlja politika in da si moramo izboriti vlogo dejanskih soodločevalcev in ne zgolj nemih prič," so zapisali v sporočilu za javnost pred tokratnim protestom in tako dali jasno vedeti, da sami ne nameravajo in ne želijo postati nekakšna politična stranka, bodo pa svoje zahteve predstavili obstoječim.
100 zahtev, ki naj jih uresniči politika
Politične stranke bodo s svojimi zahtevami nagovorili prek civilne iniciative Glas ljudstva, ki vključuje že več kot 70 različnih organizacij. Do zdaj so po njihovih besedah oblikovali že dve ljudski skupščini in z metodami direktne demokracije oblikovali skoraj 100 zahtev, ki naj jih uresniči politika.
Zahteve se dotikajo naslednjih področij: demokracije in reforme političnega sistema, vladavine prava in človekovih pravic, pravičnega podnebnega prehoda in trajnostne oskrbe s hrano, dostojnega dela in socialnih pravic, kulture in svobode medijev, dostopnega zdravstva, razvoja izobraževanja in znanosti, trajnostnega gospodarstva in javnih financ, dostopnih stanovanj in zelene infrastrukture ter zunanje politike.
Normalno delujoča parlamentarna demokracija in zastopanje interesov ljudstva od političnih strank sta po njihovem mnenju daleč od samoumevnosti, saj smo v Sloveniji priča ogrožanju narave in voda, napadom na medije, kršitvam ustave, prekinitvi socialnega dialoga ter nestrokovnim odločitvam in kadrovanju na vseh področjih družbe.
"Strankokracija je mnogim priskutila celotno politiko. Vzpostavila se je ideja, da 'so vsi isti' in da 'ni alternativ'. Mi pa ne pristajamo na vdanost v usodo in apatijo," so še zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da si želijo rekordne udeležbe na volitvah in možnost, da ljudje izberejo drugačno politiko od te, ki "že zadnjih 30 let razkraja našo družbo".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje