Gre za drugo različico predloga zakona, saj je na prvo letelo kar nekaj kritik, pa tudi konstruktivnih predlogov, ki jih je ministrstvo upoštevalo, je še dodal minister za izobraževanje, znanost in šport. Tudi zdaj objavljena različica ni nujno končna, ministrstvo nadaljuje delo, ki ga želi ministrstvo po Pikalovih besedah speljati kot "čim bolj konstruktiven dialog".

Pikalo še obljublja, da bodo vsem "visokošolskim tajkunom omejili oziroma pristrigli peruti". Zadnjo različico predloga bodo zdaj usklajevali še s sindikati, nato pa gre v medresorsko usklajevanje.

Ministrstvo zagotavlja: šolstvo ostaja brezplačno
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mirko Pečarič, ki je predstavil posamezne dele zakona, je dejal, da prinaša nova različica predloga zakona o visokem šolstvu številne novosti.

Med drugim se spreminjata postopek akreditacije novih programov in izhodiščno leto določitve financiranja, izobraževanje pa tudi po njegovih zagotovilih ostaja brezplačno.

V novi različici se spreminjajo tudi določbe o vrstah visokošolskih zavodov, o učnem jeziku, uvaja se prepoved ustanavljanja univerz lokalnim skupnostim, spreminjajo se pogoji za ustanovitev visokošolskih zavodov, jasnejša je razmejitev med dekanom in rektorjem univerze, zakon pa prinaša tudi možnost ustanovitve študentske konference, je pojasnil Pečarič.

Državni sekretar je še dejal, da je predlogu dodan nov člen, ki skrajšuje postopek akreditacije za nove študijske programe že akreditiranih visokošolskih zavodov, univerzitetni in strokovni programi pa se po novem združujejo v dodiplomske programe in se zgolj po vsebini ločujejo na teoretične oziroma univerzitetne in strokovne oziroma praktične.

Tretja stopnja študija bo financirana v okviru javne službe
Pečarič poudarja, da so s predlogom razširili področje socialnih in drugih ugodnosti za študente, dodali so člen za študente s posebnimi potrebami, tretja stopnja študija pa bo financirana v okviru javne službe pod pogoji iz javnega razpisa.

V predlogu zakona so tudi zapisali, da bo izhodišče za financiranje visokega šolstva leto 2011, in ne 2013, kot je bilo sprva določeno. To pa po Pečaričevih besedah pomeni, da bodo sredstva višja, kot bi bila sicer.

Ob teh novostih pa Pečarič poudarja, da bistveno ostaja, in sicer to, da bo imel vsak državljan pravico, da se enkrat v življenju brezplačno visokošolsko izobražuje. Plačljiv študij bo zgolj posledica tega, da nekdo po svoji krivdi ni opravil svojih obveznosti na brezplačnem študiju, je zatrdil.

Študij bo tako v bistvu še vedno brezplačen, pri tem pa je dodana tudi varovalka, da se število brezplačnih mest ne sme zmanjšati glede na povprečje preteklih treh let, kar pomeni, da bo brezplačnega študija vse več, je prepričan Pečarič.

S predlogom pa niso zadovoljni v študentskem društvu Iskra, kjer menijo, da ta uvaja šolnine, povečuje obremenitev zaposlenih in poglablja komercializacijo javnih univerz. Iskra je zato za sredo napovedala protest.

Študenti na protestu pričakujejo več tisoč protestnikov
Nova različica predloga zakona o visokem šolstvu po njihovem mnenju ne spreminja ničesar bistvenega. Jaša Lategano meni, da s predlogom "stopamo korak dlje po poti uničenja skupnega dobrega v imenu večanja zasebnega profita". Šolnine predstavljajo mehanizem nadaljnjega izčrpavanja družin, ki bodo morale večji del svojih prihodkov po njegovem prepričanju namenjati za izobraževanje svojih otrok.

Opozoril je, da je določen segment študentov že danes prisiljen plačevati šolnino, z izkoriščanjem tega pa predlog zakona po njegovem mnenju neposredno uvaja mehanizem zaračunavanja šolnine na rednem študiju. Uvedba šolnin bo povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji možni meri. Z novim zakonom bo črpanje denarja od študentov in njihovih družin bistveno olajšano, sklene Lategano.

Predlog uvaja šolnine so prepričani v Iskri
Študenti bodo na v sredo napovedanem protestu zahtevali umik predloga novega zakona o visokem šolstvu. Pričakujejo več tisoč udeležencev, protest pa bo prva točka poenotenega boja proti razgradnji skupnega dobrega, zato se tiče vseh dijakinj in dijakov, študentk in študentov pa tudi vseh delovnih, upokojenih in brezposelnih ljudi, pravijo v Iskri.

Protest študentov podpira tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je tudi podpisnik memoranduma, s katerim so na problematičnost tega zakonskega predloga opozorili visokošolski sindikati in predstavniki študentov.

Protestu se pridružujeta tudi Gibanje za trajnostni razvoj Slovenje - TRS in stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije - TRS.