"Ustavno sodišče je zelo lepo razložilo razliko med avstrijskimi in slovenskimi ukrepi. Povedali so, da je v Avstriji sprejet poseben zakon, ki ministru omogoča, da sprejema ukrepe na podlagi odredb oz. odlokov, naša zakonodaja pa seveda ni takšna," je v Odmevih pojasnila pravnica Nataša Pirc Musar in dodala, da je ustavno sodišče jasno povedalo, da je treba spoštovati zakon o nalezljivih boleznih. Z njo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tanja Starič.

"Zanimiva je obrazložitev v delu, ko se je vlada sklicevala na to, da je pogoj PC za ožjo državno upravo poskušala uvesti kot delodajalec, tudi tu je ustavno sodišče podalo jasen argument, da vlada ne more mimo zakona o nalezljivih boleznih, tudi če nastopa kot delodajalec," je nadaljevala.

In kakšna bi bila pravilna procedura? Strokovna skupina oz. strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bi morali, tako Pirc Musar, sprejeti odločitev o tem, ali je obveznost cepljenja za določene skupine nujna, potem je minister za zdravje tisti, ki sprejme dokončno odločitev o tem na podlagi predloga NIJZ-ja. "Ne razumem, zakaj vlada ne želi oz. noče spoštovati te jasne določbe," je pojasnila.

Spremembe zakona o nalezljivih boleznih niso prišle v parlamentarni postopek, te večine v parlamentu ni, vlada ima tu težave. "Težko sprejemam te argumente, da ni večine. Parlamentarna demokracija je narejena tako, da je treba posege v temeljne človekove pravice predebatirati v najvišjem predstavniškem domu, to je v parlamentu, težko sprejmem tudi argumente, ki jih imajo polna usta tudi nekateri politiki, da ljudje umirajo, da ni časa. Oba argumenta ne zdržita resne pravne presoje," je opozorila Pirc Musar.

Po njenih besedah je ustavno sodišče lepo povedalo, da niso presojali o tem, ali je cepljenje lahko obvezno ali ne, poudarili so, da lahko obveznost cepljenja prevlada nad morebitnimi manjšimi škodljivimi posledicami zaradi uvedbe obveznega cepljenja, a poudarili so, da je zelo pomembna pravna država. "Preprosto, kot sem se danes že večkrat izrazila, prek polne črte ne smeš prehitevati," je sklenila.

Pirc Musar: Vladati z odloki je udobno

Odločitev ustavnega sodišča je pospremilo kar šest ločenih mnenj ustavnih sodnikov. Sodnik Jaklič, denimo, meni, da je pravnih podlag za uvedbo PC dovolj in da sodišče sodi preveč formalistično. "S kolegom Jakličem se absolutno ne morem strinjati, specialni zakon oz. lex specialis je zakon o nalezljivih boleznih in nobenega manevrskega prostora ni, da bi iskali luknje v predpisih, skozi katere bi lahko spravili obveznost cepljenja. Zakon o nalezljivih boleznih je jasen in še enkrat, ne razumem, res ne razumem, zakaj se vlada tega ne loti. Razumem seveda, da je ugodno in udobno vladati z odloki, a pravila so jasna, če nam pravna država pade enkrat, nam lahko pade še na kakšnem drugem primeru, jaz se danes počutim, kot da smo v nekakšnem stresnem testu demokracije," je komentirala Pirc Musar.

Slovenska ustava je po njenih besedah jasna, uporabiti je treba načelo sorazmernosti. "V tej odločbi ga ustavni sodniki niso, ker sploh ni tekla debata o tem, ali obvezno cepljenje da ali ne, ampak so zgolj presojali o tem, ali lahko PC-pogoj uvedeš z odlokom, odgovor je bil jasen ne, ampak z zakonom, lepo prosim," je sklenila pogovor.

Kaj pravi neustavni vladni odlok?

V skladu z vladnim odlokom, ki naj bi začel veljati 1. oktobra, bi morali zaposleni v državni upravi, ki želijo delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati bodisi pogoj prebolelosti bodisi pogoj cepljenosti, medtem ko se iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej možnost testiranje. Ta pogoj bi veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), ne za celoten javni sektor.

Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo na ustavnem sodišču vloženih več ustavnih pobud, konec septembra pa je ustavno sodišče izvajanje odloka zadržalo. Čeprav odlok ni več v veljavi, je ustavno sodišče o njem vsebinsko odločalo in zdaj na pobudo Policijskega sindikata Slovenije odločilo, da je določba o pogoju PC v državni upravi v neskladju z ustavo.

Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič sta dala odklonilni ločeni mnenji, pritrdilna ločena mnenja pa so dali Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs, Rok Čeferin, Rajko Knez in Marijan Pavčnik.

Pogoj PC primerljiv z uvedbo obveznega cepljenja

Sodišče je ugotovilo, da je bila to določitev delovnopravnega pogoja za opravljanje dela v državni upravi in zato položaj, ki je bil v bistvenem primerljiv s položaji, v katerih je cepljenje določeno kot delovnopravni pogoj za opravljanje različnih vrst del oziroma poklicev.

Kot navaja ustavno sodišče, pravno podlago za urejanje tovrstnega cepljenja pomenita 22. člen v povezavi s 25. členom zakona o nalezljivih boleznih, ki urejata različne vrste (obveznih) cepljenj. Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijani ukrep, ki ga je sprejela vlada z odlokom za zaposlene v državni upravi, ni bil sprejet v skladu z zakonskimi zahtevami oziroma pogoji, ki jih za določitev cepljenja zaposlenih določa zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Zato je odločilo, da je 10.a člen odloka v neskladju z drugim odstavkom 120. člena ustave.

Odločitev ne pomeni, da je obvezno cepljenje zaposlenih nesorazmeren ukrep

Ustavno sodišče se s to odločbo ni opredelilo do vprašanja, ali bi bil presojani ukrep, če bi bil odrejen na ustrezni zakonski podlagi, ustavno dopusten z vidika načela sorazmernosti in načela enakosti pred zakonom. Kot opozarjajo na ustavnem sodišču, njihova odločitev tako ne pomeni, da je cepljenje zaposlenih kot pogoj za opravljanje določenih dejavnosti ali poklicev nesorazmeren ukrep, pač pa pomeni, da bi bilo treba ta ukrep urediti v skladu z ZNB-jem, ki za cepljenja določa pravila in postopek.

Ustavno sodišče je opozorilo, da izpodbijana določba 10.a člena odloka ne omogoča primerjave s pogojem PC, kot je uveden v Avstriji, saj je avstrijski zakonodajalec sprejel zakon, s katerim je ustvaril izrecno in posebno zakonsko podlago za sprejemanje tovrstnih pogojev.

Poleg tega je avstrijska ureditev tudi po vsebini bistveno drugačna, kot je bila izpodbijana slovenska ureditev. V Avstriji se s pogojem PC omejuje predvsem določeno javno življenje, v Sloveniji pa je bil pogoj PC uveden z ukrepom izvršilne veje oblasti in izključno za dostop do dela, in še to samo za zaposlene v državnih organih, so še zapisali v obrazložitvi odločbe.

Ločena mnenja

"Še tako drzna pravna akrobacija ne more pripeljati do zaključka, da je vlada spoštovala zakonsko podlago za predpisovanje obveznega cepljenja za zaposlene v državnih organih," je v ločenem mnenju zapisal Čeferin in ob tem zavrnil večkrat slišane očitke, da je ustavno sodišče dalo prednost legaliteti pred varovanjem življenj.

Šugman Stubbs pa je opozorila, da je imela izvršilna oblast na razpolago utečeno zakonodajno, ustavno skladno pot, s katero bi lahko uvedla pogoj PC. "Zakaj tega na vrhuncu četrtega vala epidemije, ob največjem številu okuženih in umirajočih ni naredila, pa je povsem drugo vprašanje, v presojo katerega se ustavno sodišče ne more spuščati," je zapisala.

Sodnik Pavčnik pa je kot ključno pomanjkljivost odloka navedel tudi, da je ta zajel bistveno preozek del populacije. Po njegovem mnenju nikakor ne gre samo za zaposlene v državni upravi, saj sta "varovanje življenja in zdravja ljudi tako pomembni vrednoti, da bi bilo treba zahtevo in merilo prebolevnosti in cepljenja razširiti tudi na druge osebe".

Po mnenju Kneza je vlada z izpodbijano določbo obšla ZNB, s čimer so "umanjkale tako strokovne presoje, presoje o potrebnosti cepljenja za določena delovna mesta oziroma določene storitve kot tudi odškodninsko varstvo". Zato ustavno sodišče ni vzrok težavam zaradi težkih epidemičnih razmer, je poudaril.

Ločeno mnenje Špelce Mežnar se nanaša tudi na samo cepljenje. Poudarja, da med cepljenjem proti otroškim boleznim, ki je obvezno, in cepljenjem proti covidu-19 obstaja nekaj razlik. "Epidemiološke raziskave namreč niso potrdile vzročne povezave med cepivi za otroške bolezni in posameznimi primeri smrti. V primeru cepiv proti covidu-19 tega žal ni mogoče trditi," je zapisala.

Svetlič pa je poudaril, da je treba pri presojanju ustavnosti odloka upoštevati tudi okoliščino, ali si izvršna oblast z njegovo implementacijo širi moč. V izpodbijanem odloku je po njegovem mnenju težko prepoznati tak instrument. "Nasprotno, gre za ukrep, ki je sprejet v neizpodbitni nuji po zavarovanju temeljne ustavne vrednote: človekovega življenja," je zapisal.

Ustavni sodnik Jaklič pa je kolegom očital, da "večina pozablja, da formalizma nad človeška življenja ne gre postavljati". Zakonske podlage za uvedbo pogoja PC pa je po njegovi oceni na pretek, pri čemer je med drugim omenil zakon o vladi in zakon o varnosti in zdravju pri delu. A tudi ta podlaga za zavarovanje življenja in zdravja v izjemnih okoliščinah ne bi bila nujna, saj jo daje že ustava sama, meni.

Koritnik: Hitro moramo najti rešitve

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik odločitev ustavnega sodišča spoštuje. To pa po njegovih besedah nikakor ne pomeni, da ta ukrep ne bi bil koristen. "Najti bomo morali neke skupne rešitve, in to hitro," je poudaril minister.

Dejal je, da je zadovoljen, da je ustavno sodišče sprejelo vsebinsko odločitev. Želel bi si sicer, da bi se to zgodilo nekoliko prej. Ob tem pa je poudaril, da "nikakor ni bilo rečeno, da je tak ukrep nesorazmeren ali neprimeren, nekoristen".

Pogoj PCT za zaposlene v državni upravi je bil eden od ukrepov, sprejet kot akt delodajalca. Ministra žalosti, da argumenti ustavnega sodišča niso prepričali, ker bi bil ukrep potreben. Po Koritnikovih besedah lahko tudi v tujini vidimo, kako se ukrepi stopnjujejo, od pogoja PC za posamezne dejavnosti do pogoja PC širše za celotni javni sektor.

Trenutne epidemične razmere so žal takšne, da bomo potrebovali neke skupne rešitve. In te bomo morali najti hitro, je poudaril.

Policijski sindikat: Zmaga pravne države

Policijski sindikat Slovenije, pobudnik ocene ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, je odločitev ustavnega sodišča označil za zmago pravne države. V sporočilu za javnost iz odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, ki je v zadevi zastopala policijski sindikat, so med drugim pojasnili, da je sodišče poudarilo, da gre za pomembno precedenčno ustavnopravno vprašanje, saj se v prihodnosti, v povezavi z akti podobne narave, utegnejo zastavljati podobna vprašanja.