Predsednik republike Danilo Türk je s srebrnim redom za zasluge odlikoval Tomaža Časa, Tomaža Ertla in Leopolda Jesenka. Foto: Urad predsednika republike
Predsednik republike Danilo Türk je s srebrnim redom za zasluge odlikoval Tomaža Časa, Tomaža Ertla in Leopolda Jesenka. Foto: Urad predsednika republike

Če si predsednik države premisli in mi odlikovanje odvzame, temu ne bom nasprotoval.

Tomaž Ertl za TV Dnevnik
JBTZ
Od leve proti desni: Janša, Zavrl, Tasič in Borštner. Izjavo so podpisali vsi, razen Ivana Borštnerja. Foto: MMC RTV SLO
Jože Tanko
Tanko je dejal, da si Slovenija ne zasluži predsednika, ki s svojimi uradnimi dejanji tepta človekove pravice, zato se ne bo udeležil posvetovanj o kandidatih za nove ustavne sodnike. Foto: MMC RTV SLO
SDS Türka poziva k odstopu

Zapisali so, da je predsednik Danilo Türk ocenil, da je po 20 letih prišel čas, da se pomen akcije Sever trezno ovrednoti in da se prispevek ljudi, ki so to akcijo vodili, ustrezno prizna. Dodali so, da je predsednik Tomaža Ertla odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije med akcijo Sever. Med pripravo in izvajanjem ukrepov za preprečitev t. i. mitinga resnice v Ljubljani leta 1989 je Ertl vodil akcijo Sever, ki je bila usmerjena v zaščito varnosti ljudi in človekovih pravic v Sloveniji. Akcija je tako pomagala ustvariti pogoje za demokratično preobrazbo in naposled tudi osamosvojitev Slovenije, so pojasnili v uradu.

Poslanci SDS-a so v pismu predsedniku države protestirali proti podelitvi odlikovanja Ertlu kot "nekdanjemu prvemu človeku komunistične represije na Slovenskem". Ertl je po mnenju vodje poslanske skupine SDS-a Jožeta Tanka v "svojem dolgoletnem obdobju vodenja slovenske Udbe zatiral demokratične in osamosvojitvene težnje Slovencev, odrejal uporabo represivnih uprepov proti političnim nasprotnikom ter postal v letih 1988 in 1989 simbol kršenja človekovih pravic".

"Türkovega dejanja si ni mogoče drugače razlagati kot podporo drastičnim kršitvam človekovih pravic"
Tanko je zapisal še, da je so bili "dokumenti, ki dokazujejo nečastno, v posameznih primerih tudi zločinsko vlogo odlikovanca", v Sloveniji že večkrat objavljeni, zato si Türkovega dejanja ni mogoče drugače razlagati kot podporo drastičnim kršitvam človekovih pravic.

V pismu predsedniku države očitajo še, da celotna demokratična Evropa te dni praznuje 20. obletnico demokratičnih sprememb, v Sloveniji pa niti vlada niti urad predsednika republike nista organizirala nobene uradne slovesnosti. "Še več, člani slovenske vlade in vi osebno ste dosledno ignorirali celo slovesnosti, ki so jih ob 20. obletnici pripravile civilnodružbene organizacije." V Türkovem uradu so v zvezi s tem zapisali še, da so v uradu vabilo na slovesnost, ki jo je 26. novembra ob 20. obletnici ustanovitve Demosa pripravil Inštitut Jožeta Pučnika, prejeli tri dni pred prireditvijo, ko je imel predsednik za ta termin že potrjene druge obveznosti, zato so 25. novembra udeležbo predsednika opravičili.

Protest tudi trojice izmed četverice JBTZ
Nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl, so v posebni izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi podelitve državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Kot so zapisali, so osupli nad odločitvijo predsednika republike Danila Türka, saj je Ertl, kot trdijo, ukazal tajne akcije zoper četverico JBTZ.

Pod izjavo so se podpisali Boris Cavazza, Gregor Tomc, Franci Zavrl, Janez Janša, David Tasič, Bojan Fink, Dušan Keber, Igor Omerza, Bojan Korsika in Igor Bavčar. Kot so zapisali v izjavi, je nesporno, da je bila akcija slovenske milice Sever izjemno pomembna za demokratizacijske postopke v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da lahko najvišje državno odlikovanje po dvajsetih letih dobi nekdanji republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je bil nadrejen Službi državne varnosti.

"Vsa pričevanja in zgodovinski dokumenti nesporno govorijo o tem, da je Tomaž Ertl osebno odrejal tajne policijske akcije zoper vse in vsakogar, ki so v resnici vodili procese demokratizacije in nastopali za samostojno Slovenijo. On je ukazal tajne akcije zoper četverico, on je odločal o prisluškovanjih, zasledovanjih, šikaniranjih in maltretiranjih vseh oseb, ki so svobodno mislile," poudarjajo podpisniki.

Zdi se jim nerazumljivo, da je zgodovinski spomin take institucije, kot je predsednik republike, "tako kratek, da danes Tomažu Ertlu pripisuje zasluge za sodelovanje v osamosvojitvenih procesih v državi, ki jim je Tomaž Ertl v resnici ves čas nasprotoval".

S tem dejanjem je bila po njihovem mnenju storjena ogromna škoda zgodovinskemu spominu in s tem prihodnosti slovenske demokracije. To je osamljen primer v vseh vzhodnoevropskih državah, ki so se osvobodile izpod primeža policijskih sistemov, "da sam vodja tajne politične partijske policije dobi visoko državno odlikovanje".

Oglasila se je tudi Slovenska ljudska stranka. "SLS obsoja in obžaluje odločitev predsednika republike dr. Danila Türka o podelitvi odlikovanja Tomažu Ertlu, ker je to v posmeh vsem, ki so iskreno delovali za osamosvojitev Slovenije. Pri tem se SLS ne spušča v to, ali je Tomaž Ertl vodil akcijo za preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989. Njegovo sodelovanje v poskusih zatiranja demokratizacije in njegov odnos do demokratično izvoljene oblasti in osamosvajanja Slovenije pa sta znana in prepoznana kot taka, da je odlikovanje takih ljudi za SLS nesprejemljivo."

Ertl: Grda podtikanja, ki jih je treba dokazati
Tomaž Ertl je v telefonskem pogovoru z novinarsko kolegico Nino Mrzlikar za TV Dnevnik gornje navedbe označil za "grdo podtikanje", ki ga je treba dokazati. Dodaja, da morebitnemu odvzemu odlikovanja, če bi si predsednik republike premislil, ne bi nasprotoval.

Častniki: Osamosvojitev ni zasebna last posameznikov
Na podelitev odlikovanja so se odzvali tudi v Zvezi Slovenskih častnikov. Kot je za STA povedal predsednik Zveze slovenskih častnikov Miha Butara, je policija pod vodstvom Ertla "zavarovala Slovenijo in slovenske državljane pred ekspanzijo jogurtne revolucije v Slovenijo". Butara zato tako Ertla kot tedanjo slovensko milico spoštuje, odločitev predsednika Türka pa podpira.

Butara je spomnil, da v času nastajanja nove slovenske države ni nihče razmišljal o tem, da bi tistim, ki so varovali slovenske interese, priznaval kakršne koli zasluge. Vsak, ki je kolikor prispeval k samostojni Sloveniji po njegovem zasluži priznanje - tudi Ertl. Butara je še poudaril, da osamosvojitev Slovenije "ni privatna last posameznikov, niti skupin, ampak je veliko dejanje slovenskega naroda".

Če si predsednik države premisli in mi odlikovanje odvzame, temu ne bom nasprotoval.

Tomaž Ertl za TV Dnevnik
SDS Türka poziva k odstopu