Poslanec SDS-a Branko Grims je na tiskovni konferenci dejal, da je zakon, kot je bil sprejet, utemeljen na neresnici, in kot sporno izpostavil to, da je tudi zelo nejasen. Po njegovem mnenju tak zakon pomeni razprodajo temeljnih vrednot, na katerih se je gradilo Slovenijo. "Gre za očitno kupovanje političnih glasov, vendar na način, ki je protipraven," je poudaril. Grims še meni, da bodo zneski za odškodnine zelo visoki, postopki pa dragi. Kot pravi, je trditev vlade, da sprejeti zakon ne bo imel finančnih posledic, smešna.

"Edino primerno je, da se o tej politiki izreče ljudstvo kot tisti, ki je nosilec vse oblasti, neposredno na referendumu," je prepričan Grims. Poudarja, da o tem, da bi bilo treba agresorjem priznati kar koli za nazaj, ni odločilo ustavno sodišče, ampak "gre za očitno uveljavljanje suverene politične odločitve vladajoče koalicije, ki zanjo torej sprejema tudi polno odgovornost".

"Referendumu bomo nasprotovali pred ustavnim sodiščem"
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič je v odzivu na vložitev zahteve dejal, da so to pričakovali, in poudaril, da bi bili razočarani, če opozicija tega ne bi storila. Menijo, da na to temo ne more biti referenduma, zato mu bodo nasprotovali pred ustavnim sodiščem. O pomislekih o velikih finančnih posledicah novele pa je Klemenčič dejal, da nanje odgovarja tako kot že leto in pol - "da so to neumnosti".

"Nad potezo opozicije nismo presenečeni"
Tudi v SD-ju nad potezo opozicije niso presenečeni in soglašajo, da se za mnenje o mogočem referendumskem vprašanju vpraša ustavno sodišče. Prepričani so, da bodo pravice izbrisanim končno popravljene tudi zato, ker je to v skladu s pravnimi in demokratičnimi standardi Republike Slovenije.

Kot pravi vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem, je predlog za razpis referenduma "nekorekten, nepotreben in popolnoma nesmiseln". Tudi ona je prepričana, da mora zakonitost referenduma preučiti ustavno sodišče.

"Treba je realizirati ustavno odločbo"
"Zahteva opozicijskih strank po zakonodajnem referendumu je nedostojna demokratične Slovenije," menijo v LDS-u. "Sprejet zakon celovito ureja perečo problematiko in ureja status izbrisanih," so prepričani v stranki in dodajajo, da z zakonom zapirajo področje, ki je bilo "predolgo predmet političnih špekulacij, sejanja populizma in pritlehnega politikantstva".

"Kakšna bo usoda referenduma, bomo videli v samem postopku. Za zdaj je preuranjeno kar koli komentirati," o zahtevi za razpis referenduma meni predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec. Ob tem poudarja, da gre pri zakonu o izbrisanih za to, da je treba realizirati ustavno odločbo.

SLS ni prispeval podpisov pod zahtevo za referendum
Vodja poslanske skupine SLS-a Jakob Presečnik je pojasnil, da v tretji opozicijski stranki svojih podpisov pod zahtevo za razpis referenduma niso prispevali, ker menijo, da je v tem trenutku mnogo pomembnih vprašanj, ki jih je treba reševati, in ne vse pozornosti namenjati tej temi. Spomnil je, da je SLS noveli zakona ves čas nasprotoval in so se tudi sami ves čas zavzemali za ustavni zakon.

SDS: Vprašanje izbrisanih naj reši ustavni zakon
Zbiranje podpisov za tokratni referendum o izbrisanih ni potrebno, saj je zahtevo za njegov razpis vložilo zadostno število poslancev (31), koalicijska stran pa je napovedala, da bo izkoristila možnost in za mnenje o referendumu zaprosila ustavno sodišče.

Poslanci državnega zbora so pred dnevi v obravnavi zakona (tega so sprejeli z 40 glasovi za in 30 glasovi proti) zavrnili predloge dopolnil, ki jih je vložil SDS in ki bi zaostrili pogoje za pridobitev statusa. Največja opozicijska stranka zagovarja reševanje vprašanja izbrisanih z ustavnim zakonom.

Državni svet ne bo vložil veta na novelo zakona
O vetu na novelo zakona je odločal tudi državni svet in svetniki so s 15 glasovi za in 16 proti odločili, da ga ne bodo vložili. Nekateri svetniki kljub temu menijo, da bi moral državni zbor zakon sprejemati po rednem in ne po skrajšanem postopku, opozarjajo pa tudi na finančne posledice zakona.

Vlada je novelo pripravila, da bi 18 let po izbrisu nekaterih državljanov nekdanje skupne države celovito rešila vprašanje izbrisanih. Gre za položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do ureditve statusa v skladu z dopolnilnimi odločbami in večinoma nimajo urejenega statusa. Novela zakona določa tudi pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bil na dan, 25. junija 1991, državljan SFRJ in ki dovoljenja za stalno bivanje v Sloveniji nima, to pridobi.

O izbrisanih na referendumu prvič pred šestimi leti
V parlamentarni obravnavi je bil pred dobrimi šestimi leti tehnični zakon o izbrisanih, ki naj bi uredil status tistim, ki so si po osamosvojitvi že uredili status. Takratna vladna večina v DZ-ju ga je potrdila konec novembra 2003, a so se temu opozicijske stranke uprle in s podpisi razpisale referendum. Referendum in dokaj nejasno referendumsko vprašanje sta se nanašala na zakon, ki je določal izvedbo 8. točke odločbe ustavnega sodišča, po kateri naj bi se izbrisanim začele izdajati odločbe o stalnem prebivališču.

Referendum je potekal 4. aprila in pokazal zanimive izide. Referendumsko vprašanje (Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je bil sprejet 25. novembra v državnem zboru?) je zavrnilo slabih 95 odstotkov tistih, ki so se referenduma udeležili. Odzivnost volilnega telesa na referendumu pa je bila 31-odstotna.