Vladni predlog za začetek postopka sprememb 160., 161. in 162. člena ustave bi uvedel diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, ki jih bo obravnavalo. S predlogom bi seznam kvalificiranih predlagateljev, ki na ustavno sodišče lahko podajo zahtevo za presojo ustavnosti in jih zdaj določa zakon, zapisali v ustavo. S spremembami ustave pa bi predvideli tudi možnost prenosa določenih pristojnosti ustavnega sodišča na drugo sodišče.

Kot je na seji dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Milan Brglez, bi se s predlaganimi spremembami na sistemski ravni krepila precedenčna vloga ustavnega sodišča.

Ob prosti izbiri zadev so predlagali dve merili, in sicer ali gre za zadevo, ki odpira pomembna ustavnopravna vprašanja, in ali gre za zadevo, ki je pomembna za pobudnika oz. pritožnika glede na težo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je pojasnil.

Predlog za začetek postopka sprememb ustave je brez zadostne podpore ostal že na matičnem delovnem telesu, zato je ustavna komisija DZ-ja predlagala, da predloga ne sprejme. Da bi predlog dočakal naslednji korak, pa bi ga morali na današnjem glasovanju podpreti dve tretjini navzočih poslancev.

Predlog so podprli v Svobodi in SD-ju. Ključni cilj vloženega predloga je razbremenitev ustavnega sodišča z namenom pospešiti postopke in pregledati vse pristojnosti ustavnega sodišča ter s tem zagotoviti njegovo odločanje v razumnem roku ob hkratnem zagotavljanju dostopa do ustavnosodnega varstva najširšemu krogu državljanov, je navedla poslanka Svobode Lucija Tacer.

Ob tem je navedla Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je uveljavilo princip, po katerem sodišče izmed prispelih zadev poišče tipičnega, ga reši, sprejeta odločitev pa pomeni vzorčni primer za vse podobne zadeve. Kot je ponazorila, ESČP na leto izbere 700 zadev, ki jih prednostno rešuje. Ustavno sodišče RS pa na leto reši okrog 2700 zadev.

V SD-ju so prepričani, da ustavne spremembe pomenijo pomemben korak k posodobitvi in povečanju učinkovitosti ustavnega sodišča. Pripad zadev na ustavno sodišče namreč narašča, kar povzroča podaljševanje časa za obravnavo in odločanje, s čimer se šibita varnost ustavnosti in zakonitosti ter ogroža pravico do sojenja v razumnem roku, je opozoril poslanec SD-ja Damijan Bezjak Zrim.

Predlogu so nasprotovali v Levici, SDS-u, NSi-ju in v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Poudarili so, da bi bil dostop posameznika do ustavnega sodišča dodatno omejen.
Pravica do ustavne pritožbe bi po mnenju Levice zato postala "stvar sreče ali subjektivne presoje ustavnega sodišča". Najbolj problematično pa se jim po besedah poslanca Milana Jakopoviča zdi to, da bi omejili krog tistih, ki sploh smejo sprožiti presojo ustavnosti zakonov in drugih aktov.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je opozoril, da vladni predlog torej ni niti koalicijsko usklajen. Predlog pomeni globok poseg v sistem ustavo sodnega in deloma tudi sodnega odločanja, je prepričan. Hkrati pa so na sejah ustavne komisije zaznali, da vlada kot predlagatelj nima več interesa in se ne namerava prizadevati za sprejetje predloga, je dejal.

Predlagane ustavne spremembe rešujejo problem enega od organov sodnega sistema, pri tem pa ne predlagajo reorganizacije samega sodstva, ki zaradi tega nalaga več zadev ustavnemu sodišču, so prepričani v SDS-u. Pri prenosu pristojnosti ustavnega sodišča na druga sodišča pa opozarjajo, da se lahko postavi vprašanje posega v sistem hierarhije sodišč v državi ter izpolnjevanja procesnih pogojev za dostop do ESČP-ja in drugih mednarodnih sodišč, je poudaril poslanec SDS-a Franc Breznik.

Po mnenju vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Anžeta Logarja je ustavno sodišče preobremenjeno, ker redna sodišča ne izvajajo svojih nalog, ker je zaupanje v redna sodišča nizko in ker mora posameznik izkoristiti vsa pravna sredstva doma, preden lahko izkoristi varstvo svojih človekovih pravic na ESČP-ju. "Zato je omejevanje pravice do dostopa do ustavnega sodišča (...) približno enako logiki, da čakalne vrste skrajšam s tem, da podaljšam rok, ko se neka čakalna vrsta šteje za nedopustno dolgo," je bil slikovit.

Postopek ustavnih sprememb glede delovanja ustavnega sodišča je tako končan. Vsebinsko enakega predloga pa v tem mandatu ni mogoče več predlagati.

Že peti predlog za spremembo ustave

Sicer je to samo eden od petih predlogov za spremembe ustave, ki jih imajo oziroma so jih imeli poslanke in poslanci na klopeh v tem mandatu. Predlog za povečanje števila poslancev za dva, čemur bi sledila uvedba prednostnega glasu, je že končal parlamentarno pot.

Na veliko presenečenje je SDS omogočil začetek postopka sprememb ustave glede imenovanja vlade. V tej stranki so doslej že trikrat predlagali, da bi šel predsednik vlade skupaj s celotno ekipo samo enkrat v potrditev v državni zbor. Aktualni predlog pa predvideva, da bi državni zbor izvolil le predsednika vlade, ministre pa bi imenoval predsednik republike. Vprašanje je, ali lahko najdejo kompromis, ki bi dobil dve tretjini glasov.

Na ustavni komisiji je, tik pred končno odločitvijo, obtičal predlog, po katerem sodnikov ne bi več imenoval državni zbor, ampak na predlog sodnega sveta predsednik republike.
Zdi se, da bi lahko bil uspešen predlog za vpis pravice do gotovine v ustavo, po prvih razpravah pa slabo kaže predlogu, po katerem bi morali biti tudi vsi občinski akti objavljeni v uradnem listu, je še poročala Lebar.

Zakon o divjadi in lovstvu

DZ je na današnji izredni seji sprejel novelo zakona o divjadi in lovstvu, s katero se posodabljajo tisti deli zakona, ki so se v času njegovega 20-letnega izvajanja izkazali kot pomanjkljivi oziroma nepopolni. Hkrati vnaša v postopke več preglednosti, praktičnosti in učinkovitosti.

Novela med drugim uvaja obvezno označevanja parkljaste divjadi neposredno po odvzemu, določa urejeno in pregledno izdajanje dovolilnic za lovske goste, dodatno varuje divjad v obdobjih poleganja in vzreje mladičev, uzakonja posebni varstveni status divjadi kot naravne dediščine države in opredeljuje lov ponoči.

Novela uvaja tudi nove evidence oškodovancev, jasneje opredeljuje odškodninske odgovornosti, vsebuje prenovljene postopke imenovanja lovskih čuvajev ter uvaja dveletno načrtovanje lovišč.

Prav tako uvaja dodatne finančne mehanizme za izplačilo odškodnin zaradi škod, ki jih povzroča divjad, zlasti v primeru šakala. V ta namen se podaljšuje prehodno obdobje odškodninske odgovornosti države do 1. septembra 2029.

Ker se rok prehodnega obdobja kritja škod zaradi šakala izteče 20. aprila, je DZ na pobudo koalicije predlog novele obravnaval na izredni seji, čeprav ga je vlada v DZ poslala po rednem postopku.

"Temeljni cilj sprememb je vzpostavitev preglednejšega, bolj sledljivega in digitalno podprtega sistema upravljanja divjadi," je predlog novele predstavila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana Eva Knez.

Poslanci so se v predstavitvi poslanskih stališč v okviru druge obravnave strinjali, da je novela dobrodošla in da prinaša številne pozitivne spremembe.

Branko Zlobko (Svoboda) je izrazil zadovoljstvo, da imajo na mizi dolgo pričakovano novelo zakona o divjadi in lovstvu. "Še bolj nas veseli to, da je novela zakona dobra in jo podpira večina vidnejših deležnikov na tem področju. Z njo se ne posega v temeljna izhodišča zakona, se pa uvaja preglednejši in preprosto sledljiv sistem upravljanja divjadi z možnostjo digitalizacije področja z namenom izboljšanja dobrobiti divjadi in ekosistemskih koristi," je poudaril.

"Upravljanje divjadi je pomembno iz več razlogov, saj vpliva na ravnovesje v naravi, na gospodarstvo, kmetijstvo in varnost," je dejal Damijan Bezjak Zrim (SD). Poudaril je, da spremembe prinašajo večjo preglednost in jasnost zakonodaje.

Tatjana Greif (Levica) je napovedala, da predlogu ne bodo nasprotovali, je pa menila, da bi v prihodnje veljalo razmisliti o postopnem omejevanju turističnega lova. "Turistični lov je ubijanje za šport in zabavo, ubijanje za denar oziroma proti plačilu. Menimo, da je za vzdrževanje naravnega ravnovesja, kar naj bi bila poglavitna naloga lova, najbolje, da za to najbolje poskrbi narava sama," je poudarila.

Žan Mahnič (SDS) je novelo označil za "dobro popotnico za slovensko lovstvo, za divjad v naših gozdovih, za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, za varovanje narave in ne nazadnje za sobivanje". Ob tem je poudaril, da bo izziv prihodnje vlade predvsem to, da se leta 2029 lovskim družinam iztečejo koncesije.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je spomnila, da je bil osnutek novele prvič dan v obravnavo že leta 2023, potem pa se je nanj za nekaj časa pozabilo in ga je treba zdaj sprejemati po hitrem postopku, da bo še naprej mogoče izplačevati škodo zaradi šakala. "Načelno zakon podpirajo vsi deležniki, ki se spoznajo na lovsko stroko. Zakon je bolj jasen in pregleden, kar je dobro za stroko in vse, ki jih zadeva," je dejala. Pozdravila je to, da sta se stroka in politika znali dogovoriti.

Od 72 navzočih je novelo podprlo 64 poslancev Svobode, SDS-a, NSi-ja in SD-ja, dva pa sta glasovala proti.