Ko smo se približevali Renškemu vrhu, so nas najprej ustavili gasilci. Po vseh preverjanjih in napotkih o varnosti smo se ob spremstvu poveljnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, Darka Zoniča, približali kaverni iz prve svetovne vojne, kjer je izkušena ekipa pirotehnikov skupaj z gasilci pripravljala vse za uničenje najdenih min in granat. "Krog, ki ga zunaj kaverne varujemo, obsega 500 metrov. Ker je tu Kras precej obiskan, dosti je pohodnikov in gorskih kolesarjev, moramo biti izjemno previdni. Gasilci patruljirajo, da se ne bi kdo približal območju, kjer bo eksplodiralo. Območje je tudi označeno, imamo sirene – tako da nas res ne more nič in nihče presenetiti. Vpliv ob sami eksploziji pa je zunaj kaverne – glede na konfiguracijo terena in samo obliko jame, ki ima dva vhoda ali izhoda – v premeru sto metrov," je varnostne ukrepe opisal Zonič.

Razstrelili granate, najdene v »čistilni akciji« na Krasu
To je bila posebna akcija enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Gasilci in Civilna zaščita občine Miren – Kostanjevica so namreč že od jutra preiskovali kraški teren prav zaradi nevarnih ostalin prve svetovne vojne.

Najdbe so pirotehniki varno prenesli v podzemno kaverno. "Vseh pa vendarle nismo smeli premikati. Ena od večjih najdenih bomb iz prve svetovne vojne v bližini Trstelja je bila namreč izjemno nevarna. Preveč bi tvegali, če bi jo premikali. Zato smo se odločili, da jo nadzorovano razstrelimo kar na kraju samem, tam, kjer so jo gasilci našli," je povedal Igor Boh z Uprave RS za zaščito in reševanje. Vprašali smo, ali so te najdene granate, mine in bombe skrite pod zemljo in kako jih pravzaprav odkrijejo … Ali gre za poseben detektorje?

Darko Zonič je razložil: "Ne, vse, kar smo našli, je bilo na površju. Morda bolj skrito v ruši in gostem grmovju, toda vse najdbe so bile dobro vidne že na prvi pogled. Za 'čistilno akcijo' pa smo se skupaj z gasilci odločili, ker je Kras požarno ogrožen in ob vsakem ognju in gašenju je tu zgoraj slišati tudi detonacije. To je za gasilce izjemno nevarno. Zato imamo več takšnih 'odstranjevalnih akcij'. Najbolj logično pa je, da najdbe uničimo čim bližje. In ena od kavern pod Trsteljem je zaradi svoje odmaknjenosti in zračnosti zaradi dveh vhodov pač najbolj primerna."

Dnevni izkupiček – 26 granat in min
Na območju pod Trsteljem so gasilci v enem dnevu našli 26 neeksplodiranih ubojnih sredstev. Bojan Kopač, pirotehnik inšpektor, predavatelj in pripadnik enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, jih je opisal: "Ena granata je iz druge svetovne vojne, to je dolga minometna mina, vseh drugih 25 kosov pa je še iz obdobja prve svetovne vojne. Po stoletju so še vedno tako nevarne, kot so bile v bojnih manevrih leta 1915."

Zonič zato opozarja: "Zlato pravilo ob najdbi teh nevarnih vojnih ostalin je: ne dotikajte se in ne premikajte teh sredstev. Pokličite na številko 112, dobro opišite lokacijo in potem bo naša enota za varno odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev v čim krajšem času prišla na mesto najdbe ter jo varno odstranila oziroma odpeljala na uničenje." Vseh najdb seveda ne uničijo takoj, pač pa jih odpeljejo v začasno skladišče v Trnovskem gozdu, ki je posebej varovano.

Uporabili 30 kilogramov razstreliva
Za tokratno uničenje najdenih min, granat in bomb na Krasu so uporabili 30 kilogramov razstreliva. Zraven smo lahko bili, ko so najdbe prinesli v podzemno kaverno in začeli pripravljati vse za razstrelitev. Ko pa so pirotehniki nameščali eksploziv in detonatorje, smo se morali umakniti petsto metrov stran. "Na koncu ostanemo samo najbolj izkušeni. Delo je nevarno, od moštva zahteva izjemno zbranost," nas je opozoril Kopač. Ali se je ob odstranjevanju in uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev kdaj zgodila nesreča: "Ne! Do zdaj ne … Moram potrkati … (olajšujoč nasmeh)! Fantje so vrhunski strokovnjaki in svojem delo obvladajo. Vedo, da je tveganje velikansko – toda ob njihovem znanju obvladljivo," je pojasnil Zonič.

Pred eksplozijo iz kaverne umaknili edinega "prebivalca"
Ves čas nameščanja najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstev, eksploziva, dogovarjanj – pa je bil v podzemni kaverni tudi edini "prebivalec"; na stropu je visel en sam samcat – netopir. Zaradi mraza seveda z minimalnimi življenjskimi funkcijami, tako da ga vrvež v kaverni ni niti motil.

Tik preden so sprožili eksplozijo, pa so pirotehniki poskrbeli zanj. Igor Boh ga je z rokavicami nežno snel s stropa in položil v škatlo ter odnesel na varno daleč stran, tja na petstometrsko črto varovanega območja. "Po eksploziji, ko bomo čez uro ali dve pregledali kaverno in ko bo skozi oba vhoda dobro prezračena, bomo netopirja seveda odnesli nazaj v jamo," je povedal Boh.

Umik, sirena, odštevanje, gromovit pok – konec
Najbolj napeto je seveda – na koncu. Pirotehniki so v kaverni pripravili vse za eksplozijo, povezali na daljinski sprožilec, potem pa umik vseh na varno. Trikrat je zatulila sirena, odštevanje – nekaj sekund grobne tišine, in potem oglušujoč pok … Dim … Vonj po eksplozivu. In zvok sirene, ki je naznanjal konec akcije. "Zdaj moramo še počakati uro ali dve, da se plini v podzemni jami razkadijo. Potem bomo vso kaverno pregledali. Odstranili bomo ostanke železja po eksploziji. In območje bo znova varno ter prehodno," si je ob koncu akcijo oddahnil Zonič.

V desetih letih uničili skoraj 80 ton starih granat
Od leta 2005 so slovenski pirotehniki uničili skoraj 80 ton neeksplodiranih ubojnih sredstev ali skoraj 65.000 kosov. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi šteje 32 članov, v povprečju opravi po eno intervencijo na dan, v kateri v povprečju odstranijo ali na terenu uničijo 23 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Največ dela doslej so pirotehniki imeli leta 2003, ko so v enem letu uničili kar 18 ton granat in min. Največ je bilo najdb je iz prve svetovne vojne, sledijo ostanki smrtonosnega orožja iz druge svetovne vojne. Nekaj "najnajdb" je Boh tudi opisal: "Doslej največja in najtežja je bila nemška morska mina, najdena v piranskem zalivu. Velika je bila tri metre in težka eno tono. Ena težjih akcij je bila tudi uničenje 250 kilogramske letalske bombe v Silovi pri Velenju in dveh avstrijskih minometnih min kalibra 220 mm na pobočju Rombona."

Največ najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev je še vedno na severnem Primorskem, na tamkajšnjih območjih soške fronte. Statistika do novembra letos: 189 najdb na severnem Primorskem, sledi Dolenjska s 115 najdbami neeksplodiranih ubojnih sredstev, zatem ljubljanska regija s 84 najdbami, na četrtem mestu je Notranjska od Kozine in Gorjanskega do Bloške planote, kjer so jih našli 74. Letos so po vsej državi našli že skoraj 14 ton bomb, min in granat, na kraju najdbe pa so do novembra uničili 72 granat s skupno težo 463 kilogramov.

In še enkrat: če najdete neeksplodirano granato, mino, bombo – se je nikakor ne dotikajte. Umaknite se na varno razdaljo in pokličite na številko 112 ali na intervencijsko številko policije. Natančno opišite mesto najdbe. Od tu dalje so na potezi izkušeni pirotehniki!