Resno gmotno prikrajšanih ljudi je bilo lani 133.000. Foto: BoBo
Resno gmotno prikrajšanih ljudi je bilo lani 133.000. Foto: BoBo

Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti je znašala 19,6 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več kot leto prej. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji za 13,5 odstotka pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine približno 271.000 ljudi.
71.000 gmotno prikrajšanih oseb
Če ljudem pod pragom tveganja revščine prištejemo 71.000 resno gmotno prikrajšanih oseb, ki so nad pragom tveganja revščine, in 50.000 oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, ki pa niso pod pragom tveganja revščine, in resno gmotno prikrajšane, pomeni, da je bilo lani pod pragom tveganja revščine ali pa socialno izključenih 392.000 ljudi, so sporočili z državnega statističnega urada.

Letni prag revščine
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7.273 evrov. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 606 evrov na osebo na mesec.

1.273 razpoložljivega neto dohodka
Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1.273 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 909 evrov na mesec, da sta se dvignila nad prag revščine.

Glede na leto prej se je stopnja tveganja revščine znižala za 0,1 odstotne točke. Prag tveganja revščine se je zvišal za šest evrov na mesec, kar je najmanjše zvišanje od leta 2005.

Ker pa je relativna stopnja tveganja revščine le odraz porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, so jo dopolnili s kazalnikom resne materialne prikrajšanosti in nizke delovne intenzivnosti gospodinjstva. Kombinacija vseh treh kazalnikov je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti, ki je lani znašala 19,6 odstotka.

Resno materialno prikrajšanih je 133.000 ljudi
Resno materialno prikrajšanih ljudi je bilo lani 133.000. To so ljudje, ki zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne morejo plačati najmanj štirih od devetih dobrin, potrebnih za dostojno življenje, tako npr. najemnine, stanovanjskih stroškov in primerno ogrevanega stanovanja.

Nizko delovno intenzivna pa so gospodinjstva, v katerih so odrasli člani, stari od 18 do 59 let, v letu pred izvedbo ankete delali manj kot 20 odstotkov svojega potencialnega delovnega časa. V gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo je lani živelo 118.000 ljudi.