Od 1. 1. 2016 naprej je znesek osnovnega minimalnega dohodka (denarne socialne pomoči) 288,81 evra. Vendar pa med nami živijo ljudje, ki ne dosegajo niti tega minimalnega dohodka. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je takšnih upokojencev skoraj 3.000.
13.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 300 evrov. Upokojenci, ki so starejši od 63 let (za ženske) oz. 65 let (za moške) in katerih dohodek ne dosega cenzusa za varstveni dodatek, lahko zaprosijo za varstveni dodatek. Cenzus za varstveni dodatek za osebo, ki živi v enočlanskem gospodinjstvu, je od 1. 1. 2016 470,76 evra. Do te višine lahko torej oseba, ki ima nizko pokojnino in izpolnjuje vse pogoje, pridobi dodatna sredstva k pokojnini. Vendar je število starejših, ki uveljavljajo varstveni dodatek po letu 2011 (ko je bil varstveni dodatek postal neke vrste socialno posojilo, za garancijo pa je država upokojencem začela uveljavljati zaznambe na njihove nepremičnine z namenom povračila varstvenega dodatka po njihovi smrti) zelo upadlo in ga v zadnjih letih uveljavlja mesečno le nekaj manj kot 5.000 oseb, starih 66 let in več (nad 65 let).
Revni in socialno izključeni upokojenci se skrivajo med štirimi stenami. S svojo revščino, ki je neočitna, diskretna, tako ne nadlegujejo nikogar. Nikomur ne povzročajo slabe vesti. Če jih srečate na ulici, se vam niti ne sanja, v kakšni bedi živijo ti ljudje, ki so večinoma delali vse življenje, vzgajali otroke in bili produktivni člani družbe. Družbe, ki jih je na stara leta dobesedno izpljunila.
Justina Škof iz Maribora je vzgojila tri otroke, ima 27 let delovne dobe, delala je v tovarni za tekočim trakom in dolga desetletja skrbela za moža paraplegika, ki je zaradi posledic hude sladkorne bolezni pred dvema letoma umrl. Zdaj ima po možu 209 evrov pokojnine, kar pa ne zadostuje niti za poplačilo mesečnih položnic. Stanuje v garsonjeri stanovanjskega sklada, vendar ji grozi deložacija, saj ima za več kot 3.000 evrov dolgov, kar je za osebo s tako nizkimi dohodki nemogoče poravnati.
TRR: SI56 6100 0001 3621 087
REFERENCA SI99
NAMEN: CHAR – za Justino Škof
Boris Krabonja, profesor zgodovine, ob prostem času pa tudi znani humanitarec humanitarne organizacije Up-ornik, opozarja, da pri svojem humanitarnem delu srečuje veliko upokojencev, ki zaradi nizkih pokojnin ne zmorejo poravnati tekočih življenjskih stroškov. Zato so zdrsnili v dolgove, pretijo jim deložacije, brezdomstvo.
"Od 2008 do 2016 so v večini primerov dolgovi nastali, ne zaradi nespametnega ravnanja z denarjem, ampak zato, ker je kriza, ki je nastopila v Sloveniji, pravzaprav udarila samo najnižji sloj prebivalstva." pravi Boris Krabonja in poudarja, da v konkretnih primerih, ki jih srečuje pri svojem humanitarnem delu, ne zaznava učinkov odpisa dolgov najrevnejšim.
"To, kar je gospa Kopačeva tako srčno in na dolgo razlagala o odpisu dolga ... tega ne zaznavam," je kritičen do ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Boris Krabonja prek svojega humanitarnega društva za gospo Justino Škof zbira denar, vendar pravi, da so dolgovi socialno ogroženih, ki jim pretijo deložacije, za takšno majhno humanitarno društvo, kot je njihovo, prevelik zalogaj. Poleg tega se srečujejo tudi z birokratskimi zapleti, saj jim nikakor ne uspe urediti pravno-formalnega statusa humanitarnega društva Up-ornik z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa čeprav rešujejo primere, ki so v pristojnosti prav tega ministrstva.
"To razumem kot klasičen primer birokratske ignorance, da si v vseh teh letih ne zaslužim enega varnega plutja, ne zase, ampak za ljudi, ki jim iskreno pomagam, potem mislim, da je to rahlo nagajanje. Če sem zelo prijazen in zelo blag." dodaja Boris Krabonja.
Od 1. 1. 2016 naprej je znesek osnovnega minimalnega dohodka (denarne socialne pomoči) 288,81 evra. Vendar pa med nami živijo ljudje, ki ne dosegajo niti tega minimalnega dohodka. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je takšnih upokojencev skoraj 3.000.
13.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 300 evrov. Upokojenci, ki so starejši od 63 let (za ženske) oz. 65 let (za moške) in katerih dohodek ne dosega cenzusa za varstveni dodatek, lahko zaprosijo za varstveni dodatek. Cenzus za varstveni dodatek za osebo, ki živi v enočlanskem gospodinjstvu, je od 1. 1. 2016 470,76 evra. Do te višine lahko torej oseba, ki ima nizko pokojnino in izpolnjuje vse pogoje, pridobi dodatna sredstva k pokojnini. Vendar je število starejših, ki uveljavljajo varstveni dodatek po letu 2011 (ko je bil varstveni dodatek postal neke vrste socialno posojilo, za garancijo pa je država upokojencem začela uveljavljati zaznambe na njihove nepremičnine z namenom povračila varstvenega dodatka po njihovi smrti) zelo upadlo in ga v zadnjih letih uveljavlja mesečno le nekaj manj kot 5.000 oseb, starih 66 let in več (nad 65 let).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje